Električna pot francoskega leva

Pri Peugeotu se z električnim pogonom ukvarjajo od začetka 20. stoletja in vse do današnjih dni //

Na začetku dobe avtomobilizma je električni pogon uporabljalo kar nekaj proizvajalcev, a so ga kaj hitro opustili v prid naftnemu gorivu. Pri Peugeotu so začeli proučevati že leta 1902 na dostavnih vozilih. Izdelanih je bilo nekaj primerkov, vendar so nadaljnji razvoj ukinili.

Prvo električno vozilo, ki so ga poslali na ceste leta 1941, se je imenovalo VLV (Véhicule Léger de Ville) oziroma lahko mestno vozilo. Med drugo svetovno vojno, ko je bilo treba zaradi racionalne rabe bencina poiskati alternativne vire energije, je bil Peugeot edini večji proizvajalec, ki je bil zainteresiran za tovrstni pogon. Model VLV so proizvajali v Parizu, od junija 1941 do februarja 1943  in izdelali 377 primerkov.

V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja so združili moči z družbama Alsthom in EDF (Electricité de France) in električni pogon ponudili skupaj s prototipi Peugeota 104  in nato še za gospodarska vozila J5 in J9. Leta 1983 je stekel nov program skupaj z modelom Peugeot 205, ki je bil plod sodelovanja skupine PSA in družbe SAFT (baterije). Ta model je najavljal začetek serijskega programa model 106 in ob tem so poskusili vpeljati storitve kot je dostop do voznega parka električnih vozil prek samopostrežnega sistema.

V letih od 1990 do 2010 je Peugeot z nekaj svojimi konceptnimi vozili ponazoril svoje nenehno zanimanje za razvoj električnega pogona: Ion (prvi takoimenovani koncept) leta 1994, Tulip in Touareg leta 1996, izvirni koncept BB1, predstavljen v Frankfurtu leta 2009 in koncept EX1 iz leta 2010, ki ima 6 mednarodnih hitrostnih rekordov, doseženih na dirkališču v Montlhéryju in na Kitajskem.

Na začetku 20. stoletja se je začel avtomobilizem soočati z velikimi spremembami. Prehod na alternativne vire energije je eden izmed pomembnejših ciljev v boju za ublažitev podnebnih tveganj. Leta 2019 je znamka Peugeot predstavila celovito paleto vozil z nizkimi ali ničelnimi emisijami CO2, ki ima zametke v dolgoletni zgodovini.

PEUGEOT VLV (1941) – Peugeot je leta 1941, sredi nemške okupacije in soočen s pomanjkanjem, predlagal edinstveno alternativo za takratni čas: VLV za Véhicule Léger de Ville oziroma “Lahko mestno vozilo” je bil majhen avtomobil, zasnovan za zmogljiv električni pogonski sklop. Varčno vozilo za mestno rabo je bilo namenjeno za zadovoljevanje zahtev po prevoznem sredstvu tistih, katerih vozilo je bilo zaseženo ali ki svojega vozila niso mogli voziti zaradi pomanjkanja racionaliziranega in zelo dragega goriva. VLV je bil zasnovan kot “motorno kolo” s širokim prednjim in ozkim zadnjim kolotekom s pogonom na električno energijo prek baterij, ki so bile nameščene v prednjem prtljažniku in električnega motorja brez diferenciala, ki je upravljal zadnji kolesi. Njegov doseg je bil med 70 in 80 km pri hitrosti največ 35 km/h. Uporabljali so ga večinoma poštni delavci ali zdravniki. Od leta 1941 do 1943 so v pariški tovarni La Garenne proizvedli 377 primerkov modela VLV.

PEUGEOT 106 ELECTRIC (1993) – Kot prvi večji evropski avtomobilski proizvajalec, ki je električna vozila (J5) začel prodajati lokalnim oblastem in podjetjem leta 1989, je v juliju 1995 Peugeot začel električna vozila prodajati tudi ostalim kupcem. Ponujal je model 106 Electric. Pred tem so opravili eksperiment, ki je bil izveden v sodelovanju z družbama EDF in Communauté de Villes de La Rochelle od konca leta 1993 do konca leta 1995. V tem času so fizične osebe, poklicni uporabniki in lokalna uprava preizkušali petindvajset vozil. V letih od 1990 do 2003 so izdelali 2.8 milijona primerkov modela 106, med katerimi tudi 3542 električnih modelov od leta 1993 do 2003.

PEUGEOT Ion Concept (1994) – Ion je bil javnosti predstavljen na avtomobilskem salonu v Parizu leta 1994. Raziskovalno vozilo, ki je bilo razvito in zasnovano izključno za mesto, je predstavljalo skupek prilagojenih in izvedljivih rešitev, zasnovanih tako, da najbolje ustrezajo pričakovanjem in zahtevam strank iz urbanega okolja. Vozniku in tudi potnikom je ponujalo raven udobja in opreme, ki je bila proti koncu 20. stoletja še vedno futuristična za avtomobile serijske proizvodnje. Vse funkcije so bile zasnovane in umeščene tako, da so omogočale še bolj enostavno bivanje: dvoje širokih vrat je odpiralo dostop do vseh štirih sedežev, funkcija za dostop s polnimi rokami, predvajalnik zgoščenk, prostoročni telefon, zaslon na tekoče kristale in površine za otroške video igrice. Ion Concept, ki je v dolžino meril 3,32 metra, v širino pa 1,60 metra, je poganjal električni motor na enosmerni tok z močjo 20 kW in napajanjem prek nikelj-kadmijevih baterij.

PEUGEOT TULIP (1996) – Vozilo za brezplačni, individualni in javni mestni promet ali TULIP (Transport Urbain Libre, Individuel et Public) je luč sveta ugledalo leta 1996 v želji po boljši uskladitvi mesta, avtomobila in okolja. Koncept je bil predstavljen skupaj z mrežo vozil za najem v mestu in za javno uporabo, centralno postajo za upravljanje, rezervacije, mobilno vzdrževanje in izdajo računov.

PEUGEOT Touareg (1996) – Na avtomobilskem salonu v Parizu leta 1996 so predstavili vozilo za prosti čas in dejavnosti na prostem oziroma terensko vozilo, ki je imelo na hrbtišču zadnjih sedežev nameščene nikelj/kadmijeve hidridne baterije, zavoljo katerih je bilo povsem neslišno, brez vonja in okolju prijazno. Po zaslugi neslišnega delovanja, popolnoma ničnih škodljivih izpušnih plinov in estetskega videza, je ponujal  simbiozo med potovanjem, preživljanjem prostega časa in naravo. Njegov električni motor je razvil 35,5 kW moči. Deloval je ob pomoči enovaljnega motorja v vlogi generatorja, ki je omogočal samodejno polnjenje baterij in zagotavljal 300 kilometrov dosega s 15 litri goriva.

PEUGEOT e-doll in PEUGEOT Bobslid (2000) – Leta 2000 je Peugeot na razstavnem prostoru avtomobilskega salona v Parizu na ogled postavil štiri konceptne avtomobile s futurističnim dizajnom. Ustvarile so jih ekipe Gérarda Welterja na temo leto 2000 in urbana mobilnost. Med temi štirimi koncepti, sta imela dva električni pogon: e-doll in Bobslid. Konceptno vozilo e-doll za tri potnike sta poganjala dva električna motorja, povzeta neposredno iz električnega skuterja Scoot’elec. Bobslid pa je bil koncept vozila na 100 % električni pogon s tremi sedeži (en sredinski in dva zadaj). Poganjalo ga je 40 električnih motorjev, razporejenih na štiri pogonska kolesa, namesto volana pa je imel krmilno palico.

PEUGEOT BB1 (2009) – Na salonu v Frankfurtu leta 2009 je Peugeot predstavil koncept urbanega vozila na električni pogon, ki so ga poimenovali BB1 in je na zgolj 2,5 metra dolžine lahko prepeljalo štiri osebe. S 600 kg teže in s karoserijo iz karbonskih vlaken je bil model mestnega vozila, prilagojenega omejitvam gostega mesta. Njegova litij-ionska baterija je že takrat omogočala približno 100 kilometrov dosega, kar je zadostovalo za uporabo v urbanem središču, vključno s storitvami za deljenjem avtomobilov.

PEUGEOT EX1 (2010) – Leta 2010 je znamka za proslavitev svoje 200-letnice zasnovala električni  konceptni dvosed s futurističnim slogom in izvirno arhitekturo. Od 0 do 100 km/h je pospešil v zgolj 2,24 sekunde, najvišjo hitrost 260 km/h pa je razvil v 5,1 sekunde. Njegove zmogljivosti so bile rezultat natančne aerodinamike, lahke zgradbe in dveh električnih motorjev, ki sta skupno razvila najvišjo moč 250 kW (340 KM), razporejeno po vseh štirih pogonskih kolesih.

PEUGEOT e-2008 (2019) – Novi e-2008 je svojo svetovno premiero doživel na avtomobilskem salonu v Cantonu leta 2019. S 320 kilometri dosega (po preizkusnem postopku WLTP), 100 kW (136 KM) in 260 Nm navora (na voljo od 0 km/h), avtomobil ponuja prepričljive pospeške in odzivnost.