Je prometna varnost že na kritični točki?

Letošnja analiza prometne varnosti zaradi epidemije temelji na daljšem časovnem obdobju >>

 

Avto-moto zveza Slovenije je tudi letos objavila analizo prometne varnosti za minulo leto. Številkam je vselej dodan komentar, s katerim skušajo razložiti podatke, ki jih zbira Policija, saj so za številkami vselej ljudje in njihove usode. Pri analizi leta 2021 je pomembno zavedanje, da ga ni mogoče primerjati z 2020, ki se je sicer v zgodovino zapisalo kot leto, ko je na slovenskih cestah za posledicami prometnih nesreč umrlo najmanj ljudi, odkar se beležijo tovrstni podatki (80), pri čemer pa je AMZS že lani – po temeljiti analizi podatkov –, ugotovila, da evforije ob tem ne bi smelo biti, saj bi morala biti številka umrlih in hudo telesno poškodovanih zaradi manj prometa na cestah, na kar je vplivala epidemija covida-19, še manjša. AMZS analiza prometne varnosti za 2021 zato temelji na daljšem časovnem obdobju.  »Statistiko prometne varnosti prikazujemo z metodo drsečih povprečij petletnih obdobij, ki še vedno kažejo upad najhujših prometnih nesreč, četudi je najbolj žalosten statistični kazalec prometne varnosti, 115 umrlih na naših cestah v 2021, precej slabši kot zadnjih pet let, kjer beležimo povprečno število umrlih na cestah malce manj kot 100 na leto«, pojasnjuje avtor analize mag. Jure Kostanjšek, generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije, in dodaja: »V tem trenutku (še) ne moremo oceniti, ali je slaba številka za leto 2021 posledica naključnosti prometnih nesreč, ali pa že gre za obrnjen trend, ki bi terjal drugačen razmislek o potrebnih ukrepih.«

Analiza kaže, da je bila prometna varnost ponovno zelo slaba pri motoristih in mopedistih, pri kolesarjih in pešcih. Razočarala je skromna raba varnostnega pasu – med umrlimi jih kar 42 odstotkov ni uporabljalo varnostnega pasu, kar je izjemno zaskrbljujoče. Še vedno je izrazita problematika alkoholiziranosti – lani je imelo 30 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom raven alkohola nad dovoljeno mejo. Ustanovitev avtocestne policije je sicer dobrodošla, a podatki znova kažejo, da se velika večina prometnih nesreč z najhujšimi posledicami zgodi na regionalnih cestah in v naseljih, zato bi moral biti nadzor, kot pomemben kamenček v mozaiku prometne varnosti, učinkovit tudi na teh cestah.

AMZS že dlje časa izpostavlja, da so dolgoročno k izboljšanju prometne varnosti pomembno prispevala mnogo varnejša in tehnološka izpopolnjena vozila, boljša infrastruktura ter tudi kultura voznikov oziroma bolj ozaveščeni udeleženci v prometu, zato bodo nadaljnji koraki do napredka in zmanjšanja števila nesreč z najhujšim izidom bistveno bolj zahtevni. »Vsekakor je izjemnega pomena, da se na infrastrukturnem delu v nezmanjšanem obsegu nadaljujejo aktivnosti investicijskega vzdrževanja cest ter odpravljanj kritičnih mest, hkrati pa smo načeloma lahko zadovoljni, da se je začela gradnja povezave proti Koroški. Ob tem upamo, da bodo kmalu stekla tudi gradbena dela na odsekih proti Dolenjski oziroma Beli krajini,« izpostavlja Kostanjšek in dodaja, da bi si v AMZS glede udeležencev v prometu želeli več sistematičnih spodbud k njihovemu stalnemu izobraževanju, saj se prometna pravila, infrastruktura, pa tudi vozila, nenehno spreminjajo in izboljšujejo.

Da je pri statističnih podatkih, na podlagi katerih lahko strokovnjaki na področju prometne varnosti pripravljajo analize in predlagajo ukrepe ter izboljšave, še veliko možnosti za napredek, meni tudi predsednik Avto-moto zveze Slovenije Andrej Brglez: »Podatki o prometnih nesrečah bi nam morali omogočati celovit pogled in razumevanje ozadja številk. Razlage za boljše ali slabše stanje prometne varnosti ne smemo iskati zgolj v prometu, cesti, tehničnih rešitvah in vozilih, ampak tudi v splošnem, širšem utripu družbe, saj je naše vedenje v prometu kompleksno in na svoj način odraža čas, v katerem živimo.« Brglez ob tem znova opozarja na že dolgoletno pobudo AMZS, da bi Policija pridobivala bolj natančne in kakovostne podatke oziroma da bi potrebovali bolj natančne analize vzrokov prometnih nesreč. Policijska statistika namreč za vzroke prometnih nesreč s hudo telesno poškodovanimi ali umrlimi udeleženci na prvem mestu beleži »neprilagojeno hitrost« (37,1 odstotka). Na drugem mestu je »nepravilna stran/smer vožnje« (20,8 odstotka), ki je pravzaprav tudi lahko posledica previsoke hitrosti, saj lahko pride do »sekanja« ovinkov, na tretjem mestu pa navaja «neupoštevanje pravil o prednosti« (15,1 odstotka). Prav pri prvem vzroku, torej pri neprilagojeni hitrosti, nikakor ni jasno, ali to pomeni, da hitrost ni bila prilagojena dovoljeni hitrosti vožnje na cesti ali pa razmeram. Od voznikov je namreč po mnenju AMZS nemogoče pričakovati, da so vselej sposobni pravilno razumeti razmere na cestah ter ugotoviti, kakšna je zanje primerna hitrost vožnje in posledično prilagoditi hitrost vožnje svojega vozila tem razmeram. »Brez natančnega razumevanja vzrokov za nastanek nesreč bodo naši skupni napori tako na področju preventive, zakonodajnih sprememb ali policijskega nadzora občutno manj ciljno pravilno usmerjeni in s tem občutno manj učinkoviti, kot bi lahko bili,« opozarja predsednik AMZS.