Lansko leto na cestah 102 mrtva

AVP, Policija in DARS o stanju prometne varnosti, ki je bila lani občutno slabša kot leto prej /

Javna agencija RS za varnost prometa je skupaj s Policijo in predstavniki DARSA na podlagi začasnih podatkov, predstavila stanje varnosti cestnega prometa v Sloveniji v lanskem letu. V letu 2019 sta na slovenskih cestah umrla 102 udeleženca cestnega prometa, kar je 12 % več v primerjavi z letom poprej. Glavni vzroki in dejavniki, zaradi katerih je prišlo do smrtnih prometnih nesreč, so neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje, izsiljevanje prednosti in alkohol.

V lanskem letu je smrtnim prometnim nesrečam botrovala predvsem neprilagojena hitrost, zaradi katere je življenje izgubilo 49 oseb, nepravilna stran oziroma smer vožnje, ki je botrovala 23 smrtnim žrtvam, in izsiljevanje prednosti, zaradi katerega je umrlo 12 oseb. Tem trem vzrokom se pripisuje kar 83 % vseh umrlih udeležencev. So pa v letu 2019 alkoholizirani udeleženci povzročili 1.527 prometnih nesreč in zakrivili 30 smrti, kar je 8 več kot leto poprej. Zvišuje se tudi povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč. Udeleženci iz ranljivih skupin (enosledna vozila, pešci in kolesarji) v 2019 predstavljajo skoraj polovico vseh smrtnih žrtev. V primerjavi z letom 2018 se je število umrlih zaradi povzročiteljev iz starostne skupine od 25. do 34. leta zmanjšalo z 21 umrlih na 13 umrlih, prav tako se je zmanjšalo število umrlih zaradi povzročiteljev, starih med 18 in 24 let, in sicer s 17 umrlih v letu 2018 na 11 umrlih v letu 2019.

V lanskem letu sta v prometnih nesrečah umrli 102 osebi, kar je 11 oseb (12 %) več kot leto poprej. Število poškodovanih v prometnih nesrečah se je zmanjšalo za 3 %. V lanskem letu je bil negativni trend izstopajoč predvsem v prvem polletju (lani 56, predlani 41 umrlih, kar pomeni 37 % več umrlih), v drugi polovici leta 2019 pa se je varnost cestnega prometa v primerjavi z letom poprej izboljšala (lani 46, predlani 50 umrlih, kar pomeni 8 % manj umrlih).

Izstopajoč dejavnik je alkohol, saj je vsako tretjo smrtno žrtev, skupaj 30 umrlih (28 moških in 2 ženski), zakrivil alkoholizirani povzročitelj. Najpogostejši povzročitelji teh nesreč so v starostni skupini od 45 do 54 let. Povprečna starost poškodovanih v prometu, ki imajo lahko za posledico trajno invalidnost zaradi vožnje pod vplivom alkohola, je 41 let. Povprečna stopnja alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je v letu 2019 znašala 1,44 promila, leto poprej pa 1,42. Zaskrbljujoče je, da se povprečna stopnja alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč zvišuje. V letu 2019 je znašala 1,59 promila, leto poprej pa 1,32 promila. To pomeni, da gre za kar 20-odstotno povečanje.

Od ranljivih skupin so izstopale prometne nesreče z vozniki enoslednih motornih vozil, saj je skupaj umrlo 20 motoristov in 3 mopedisti. Stanje varnosti voznikov enoslednih motornih koles se je torej v lanskem letu poslabšalo, saj je bilo 25 % več smrtnih žrtev. Pri motoristih izstopa predvsem podatek, da so bili to vozniki, stari med 55 in 64 let, imetniki vozniškega dovoljenja več kot 20 let.