V državni avtocestni družbi načrtujejo, da bodo v okviru investicijskega obnavljanja letos obnovili odseke smernih vozišč avtocest in hitrih cest v skupni razdalji 49 kilometrov in dodatno še 12 kilometrov v okviru rekonstrukcije odsekov zaradi odstranitve preostalih cestninskih postaj in preureditve območij, skupno torej 61 kilometrov smernih vozišč avtocest in hitrih cest.
Čelno cestninsko postajo Vransko bodo odstranili in preuredili njeno območje hkrati z načrtovano trimesečno obnovo dela odseka med Vranskim in Šentrupertom (obnovili bodo 4 km avtoceste, in sicer obeh smernih vozišč – proti Celju in proti Ljubljani), delovišči cestninske postaje in obnove trase avtoceste bosta povezani. Načrtujejo, da bi s prvimi, pripravljalnimi deli lahko pričeli v kratkem, zapora polovice avtoceste (in preusmeritev na drugo polovico, kjer bo promet še vedno urejen po dveh, sicer zoženih pasovih v vsako smer vožnje in ob omejeni hitrosti) pa bi bila lahko izvedena po velikonočnih oziroma prvomajskih praznikih. Za zdaj je predvideno, da bo najprej zaprto smerno vozišče avtoceste proti Ljubljani. Skupaj z obnovo tega dela štajerske avtoceste bo odstranjena čelne cestninske postaje Vransko .
Na dolenjski avtocesti so že stekla pripravljalna dela za preplastitev nekaj manj kot 8 km vozišča (v obeh smereh) na odseku dolenjske avtoceste med Dobruško vasjo in Drnovim ter priključka Drnovo, s temi deli in delovno zaporo bodo združili tudi odstranitev in preureditev območij tamkajšnjih cestninskih postaj (čelne cestninske postaje Drnovo in stranske na priključku Krško). Promet bo med obnovo posamezne polovice avtoceste urejen dvosmerno po drugi polovici avtoceste, po enem pasu v vsako smer vožnje.
Na primorski avtocesti bodo v kratkem stekla pripravljalna dela za odstranitev in preureditev območja čelne cestninske postaje Videž in tamkajšnje stranske (na priključku avtoceste) cestninske postaje Kozina. To sta še edini preostali cestninski postaji na primorski avtocesti A1 med Ljubljano in Koprom. Jeseni je v načrtu obnova nekaj manj kot 4 km cestišča na obeh polovicah hitre ceste H4 na odseku med Vogrskim in Šempetrom pri Gorici. V tem bodo času odstranili čelno cestninsko postajo Bazara in preuredili njeno območje.
Dars namerava letos odstraniti skupno 21 cestninskih postaj (10 čelnih – gre za večje, ki segajo čez traso avtoceste – in 11 stranskih – te so na avtocestnih priključkih, pri čemer je samo po ena cestninska postaja na naslednjih priključkih: Krško, Slovenske Konjice, Kozina, Senožeče in Divača). Tako imenovani sklop 4 obsega odstranitev in preureditev cestninskih postaj Pesnica, Dragotinci, Prepolje ter sanacijo voziščne konstrukcije priključka Šentilj. Sklop 5 pa zajema odstranitev in preureditev cestninskih postaj Kompolje, Dob, Blagovica sever, Blagovica jug, Lukovica sever, Lukovica jug, Krtina sever, Krtina jug ter sanacijo voziščne konstrukcije priključkov Blagovica, Lukovica in Krtina.
Pogoj za začetek odstranjevanja cestninskih postaj je bila lanska uspešna uvedba novega elektronskega cestninskega sistema za težka vozila, saj so se pred tem na postajah cestninila tovorna oziroma vozila, ki ne uporabljajo vinjet. Lani so jih tako odstranili 13 (vključno s Hrušico, ki je bila samo delno preurejena), letos pa jih je v načrtu za odstranitev še vseh preostalih 21, skupno torej lani in letos vseh 34 cestninskih postaj. Skupna vrednost gradbenih del za 21 preostalih cestninskih postaj znaša nekaj manj kot 31 milijonov evrov. Pri tem ne gre le za odstranitev postaj, ampak tudi za preureditev območij cestninskih postaj ter rekonstrukcijo vozišča na širšem območju cestninskih ploščadi – v okviru tega projekta je bilo lani obnovljenih 12 km smernih vozišč avtoceste, letos jih bo v okviru odstranjevanja še približno toliko.
Sicer pa bodo med načrtovanimi obsežnejšimi obnovitvenimi deli v letošnjem letu še obnov predora Golovec na vzhodni ljubljanski avtocestni obvoznici. Edini sprejemljivi termin, ko lahko potekajo dela, je od konca junija do konca avgusta, saj je v tem obdobju na ljubljanskem obroču najmanj prometa, na podlagi podatkov minulih let je na primer tudi do petine manj dnevnih migracij (poti v službo in nazaj, po opravkih in podobno) kot v preostalih mesecih. Vseeno je v času obnove najmanj v prometnih konicah pričakovati zastoje, ker zaradi predora lahko organiziramo zaporo 2+1 skozi eno cev (druga bo zaprta), torej ureditev prometa po eni cevi z vzpostavljanjem (menjavo) dveh začasnih prometnih pasov v smeri povečanega (koničnega) prometa in enega v nasprotni smeri. Pričakovati je tudi večjo obremenjenost preostalega dela avtocestnega obroča, saj uporabniki (tudi na podlagi dosedanjih izkušenj pri minulih obnovah na severni obvoznici in drugih delih obroča) v nekaj dneh poiščejo zanje najustreznejše alternativne poti.
V načrtu je med drugim tudi obnova odseka dolenjske avtoceste med Grosupljem in Ivančno Gorico, in sicer 6,2 km smernega vozišča avtoceste proti Novemu mestu, ki pa se bo začela predvidoma jeseni letos (načrtovano je bilo sicer že spomladi, vendar so morali v začetku aprila ponoviti javno naročilo, saj v prvem razpisu nismo dobili nobene ustrezne ponudbe). Pogodbeni rok za izvedbo gradbenih del je 81 dni od uvedbe izvajalca v delo. Promet bo med deli urejen po dveh zoženih voznih pasova v vsako smer vožnje (v smeri Novega mesta bo en pas potekal ob gradbišču, torej po desni polovici avtoceste, ki jo bodo obnavljali). V okviru ene delovne faze bo promet največ štiri konce tedna (od petka zvečer do nedelje zvečer) urejen po dveh zoženih pasovih proti Ljubljani in samo po enem pasu proti Novemu mestu.
Pričela se je že zadnja, zaključna faza obnove viadukta Ravbarkomanda na primorski avtocesti med Uncem in Postojno. Po zaključenih pripravljalnih delih je promet na širšem območju viadukta na razdalji približno 1 km že urejen po dveh zoženih pasovih v vsako smer vožnje po levem viaduktu (gledano iz smeri Ljubljane proti Kopru). Desni viadukt bo zaradi dokončanja rekonstrukcije stebrov oziroma podporne konstrukcije zaprt predvidoma do začetka letošnjih poletnih počitnic, ko bodo obnovitvena dela na 46 let starem objektu v celoti zaključena.
V okviru gradenj so poleg začetka graditve druge cevi predora Karavanke med drugim v načrtu tudi pričetek graditve južnega dela tretje razvojne osi (5,5 km štiripasovnice od priključka na avtocesto A2 pri Novemu mestu do priključka Osredek) ter pričetek izvedbe del na severnem delu tretje razvojne osi, dokončanje obvoznice Mengeš v dolžini nekaj manj kot 2 km, izvedba vseh ukrepov na hitri cesti med Nanosom in Vipavo (prek Rebernic) na osnovi ugotovitev geološko-geomehanskega monitoringa ter odprava napak na posameznih odsekih avtocest ob izteku garancijskih dob.
Na hitri cesti H4 med razcepom Vipava in priključkom Vipava je izvajalec del v začetku aprila začel z graditvijo treh poskusnih polj protivetrne zaščite, v skupni razdalji nekaj manj kot 2 km. Z deli je začel hkrati na vseh treh lokacijah, prva dva meseca bodo potekala ob vozišču hitre ceste iz smeri Razdrtega proti Vipavi, nato pa še dva meseca v smeri proti Razdrtemu. Druga faza, ki bo opravljena po zgraditvi poskusnih tesnih polj protivetrne zaščite, vključuje izvedbo stacionarnih in mobilnih meritev vetra pri petih pojavih močne burje. Meritve se bodo opravljale izključno v terminih, ko so taki pojavi burje predvideni (predvidoma v obdobju med 1. oktobrom in 30. aprilom). Če v prvem zimskem obdobju ne bi uspeli imeti ustreznih pogojev za meritve, se bodo meritve nadaljevale v naslednjem zimskem obdobju.
Izvajalec del je v začetku marca letos pričel z gradbenimi deli za dokončanje obvoznice Mengeš v razdalji 1,8 km. Dvopasovna cesta bo predana prometu predvidoma konec leta 2019.V načrtu je tudi izgradnja protihrupnih ograj na 14 lokacijah ob avtocestnem križu.
V okviru projekta postavitve novih grafičnih prikazovalnikov prometno-informativne signalizacije (elektronskih portalov nad avtocestami in priključki) je Dars lani jeseni sklenil pogodbo v vrednosti za postavitev 14 novih portalov, 6 novih polportalov, 4 nove konstrukcije ob vozišču ter dve dograditvi obstoječih portalov, in sicer med Lukovico pri Domžalah na štajerski avtocesti ter Senožečami na primorski, vključno z ljubljanskim obročem in dolenjskim vpadnim krakom nanj. Izvajalec je takoj po koncu letošnje zime pričel prednostno, zaradi načrtovane obnove Golovca, že graditi temelje in izvajati druga potrebna dela (kabelska kanalizacija in podobno) za čimprejšnjo postavitev teh portalov prav na vzhodni in južni ljubljanski obvoznici ter odseku dolenjske avtoceste med Šmarjem – Sapom in Ljubljano (Malence).Tudi v letošnjem letu je za ukrepe večje prometne varnosti načrtovano za skoraj 4 milijone EUR del (sem spada zamenjava obstoječih, dotrajanih jeklenih varnostnih ograj z novimi z višjim nivojem zadrževanja, postavitev blažilnikov trkov in podobno).
