Ob vse večjih podnebnih spremembah, ki v veliki meri nastajajo tudi zaradi transporta, bo treba v prihodnje na tem področju spremeniti kar nekaj stvari. Pri tem nimamo v mislih zgolj spremenjene zakonodaje in dejstva, da bo treba kmalu začeti posegati po električnih avtomobilih, ampak veliko več. Težave se bo treba lotiti celostno tudi na lokalni ravni in prav predstavitvi tovrstnih rešitev ter primerov dobrih praks je bila namenjena konferenca z naslovom E-mobilnost v občinah 2019, ki sta jo skupaj organizirala Emobility in založniška hiša Adria media.
Že na začetku je organizator konference Primož Lemež navrgel nekaj globalnih dejstev o razvoju e-mobilnosti, o tem, da tako Evropa, še bolj pa Slovenija, zaostajata za svetovnimi trendi. Pa tudi o svetovnih žariščih, ki so vsa povezana z nahajališči nafte. Nafto je namreč vse težje prodati zaradi vse manjšega povpraševanja. Napovedal je celo, da bo naslednja velika geostrateška kriza povezana z državami, kjer so bogata nahajališča rudnin, ki so potrebne za izdelavo baterij.
Medtem ko Norveška in Nizozemska že dlje časa veljata za najbolj razviti državi na področju e-mobilnosti, pa se inovacije na tem področju že odvijajo še nekoliko bližje nam, natančneje na Madžarskem. Primer dobre prakse je tamkajšnja prestolnica Budimpešta in projekt BKK, ki celostno obravnava vprašanje trajnostne mobilnosti in se posveča učinkoviti uporabi sredstev prevoza. Poleg uporabe električnih avtomobilov namreč poziva tudi k večji uporabi javnega (elektrificiranega) prevoza, uporabi koles, taksijev in drugih načinov transporta, s katerimi ne bi poskrbeli le za čist zrak, ampak tudi za manj zastojev. Madžarska je sicer po zaslugi inkubatorja za nove projekte Zala Zone tudi dežela, kjer se zadnje čase razvija vse več novih tehnologij na področju e-mobilnosti in avtonomnih avtomobilov. Prav Madžarska pa je lahko za vzgled slovenski vladi, kako se je treba lotiti financiranja inovacij.
V nadaljevanju je potekala okrogla mizi o tem, kako v Sloveniji znova pospešiti razvoj e-mobilnosti. Po začetni vročici, ko je Slovenija postala prva država na svetu, ki je svoje avtocestno omrežje pokrila z električnimi polnilnicami, je razvoj nekako zamrl. Sodelujoči so se ob tem strinjali, da se je za rešitev te težave treba obrniti na pomoč k prvim uporabnikom tovrstnih tehnologij, prisluhniti njihovim potrebam in na podlagi njihovih predlogov začrtati razvoj v prihodnje. Hkrati bi bilo treba urediti polnilno infrastrukturo tudi v stanovanjskih naseljih, pri tem pa se ne osredotočiti le na hitre polnilnice, za katere pogosto ni prave potrebe, ampak gre le za nepotrebno zapravljanje denarja.
Kljub zaostanku na področju razvoja e-mobilnosti pa v Sloveniji obstajajo primeri dobrih praks in podjetja, ki se ozirajo v prihodnost. Med njimi je tudi Elektro Ljubljana, pionir v tej sferi, ki je že leta 2010 postavil prvo električno polnilnico, do danes pa je bilo na njihovi infrastrukturi opravljenih že okrog 70.000 polnjenj. Mestna občina Ljubljana v Sloveniji velja za vzor vsem preostalim mestnim občinam na področju e-mobilnosti. To dokazujejo s sistemi Park & Ride, dobro mrežo javnih električnih polnilnic, vse čistejšimi avtobusi, zaporo mestnega središča za avtomobile, sistemom souporabe koles in še bi lahko naštevali. Tudi zato ne preseneča odločitev strokovne komisije, da je Mestni občini Ljubljana podelila nagrado za najbolj razvito mestno občino na področju e-mobilnosti v Sloveniji. Drugo mesto je osvojila Mestna občina Maribor, tretje pa Mestna občina Novo mesto.
Med nemestnimi občinami v Sloveniji je najboljša občina Bled, ki že lep čas na področju e-mobilnosti sodeluje v več mednarodnih projektih, hkrati pa s postavljanjem javnih izposojevalnic in polnilnic med drugim aktivno spodbuja souporabo električnih koles in avtomobilov. Drugo mesto med občinami je osvojila občina Sežana, tretje pa občina Piran.
