Uspešna uvedba sistema DarsGo, sodobnega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku, ki velja za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone, je imela zelo pozitiven vpliv na zmanjšanje vplivov prometa na okolje. Tovornim vozilom se od 1. aprila 2018 ni več treba zaustavljati na cestninskih postajah, kar zmanjšuje porabo goriva in izpustov toplogrednih plinov v ozračje. V letu 2020, ko na naših avtocestah in hitrih cestah ne bo več cestninskih postaj, bo poraba goriv težkih vozil nižja za 168 GWh, kar je enako letni proizvodnji električne energije hidroelektrarne.
Načelo “onesnaževalec plača” udejanja DARS s svojo cenovno politiko cestninjenja težkih vozil, ki infrastrukturno pristojbino diferencira glede na vpliv vozil na okolje (družbeni stroški onesnaževanja zraka) in s tem pozitivno vpliva na okolje in kakovost zraka, saj imajo kupci spodbudo, da za vožnjo po Sloveniji uporabljajo vedno čistejša vozila.
V letu 2018 je bilo na naših cestah več kot 85 odstotkov vozil najčistejših emisijskih razredov (EURO V, EEV in EURO VI), medtem ko jih je bilo leta 2013 v najčistejših razredih le dobra četrtina (koliko jih je bilo med anonimnimi uporabniki, ki EURO razreda niso prijavili, ni znano). Čeprav posodobitev voznega parka seveda ni le plod cenovne politike cestninjenja, pa je k temu pripomogla. Leta 2013 je bila na tem področju spodbuda, da bi za vožnjo po slovenskih avtocestah in hitrih cestah uporabljali čistejša vozila, manjša. Razlika v ceni je bila takrat namreč precej manjša (22,5 odstotkov nižja cena za najčistejša vozila, danes pa je 40 odstotkov nižja).
Leto 2018 je bilo za družbo DARS prelomno. Na avtocestah in hitrih cestah, ki jih upravlja in vzdržuje, je 1. aprila lani začelo delovati sodobno elektronsko cestninjenje težkih vozil v prostem prometnem toku. V novem cestninskem sistemu DarsGo je bilo ob koncu lanskega leta registriranih več kot 230.000 težkih vozil. Od 1. aprila do 31. decembra 2018 je bilo v primerjavi z enakim obdobjem leta 2017 cestninjeno 12 odstotkov kilometrov več. To je posledica tega, da se v DarsGo sistemu cestnini celotno omrežje, medtem ko v starem sistemu del omrežja ni bil cestninjen.
Projekt je tesno povezan z odstranjevanjem cestninskih postaj. Te so lahko pričeli odstranjevati šele po uspešni uvedbi novega sistema, saj so se na njih pred tem cestninila tovorna oziroma tako imenovana nevinjetna vozila. Oboje (tako sistem DarsGo kot odstranjevanje postaj) je financirano s posojilom Evropske investicijske banke s poroštvom Evropske unije. Uspešna uvedba sistema DarsGo je bila še zadnji pogoj za začetek odstranitve in preureditve 34 cestninskih postaj. Približno tretjino cestninskih postaj so odstranili v letu 2018, odstranitev in preureditev območij preostalih je predvidena v letu 2019..
Uvedba sistema DarsGo ima pozitivne gospodarske in okoljske učinke. V novem sistemu DarsGo se je težkim vozilom zmanjšala poraba goriv. Posledično so se zmanjšale emisije C02 in drugih onesnaževal zraka (NOx in PM2.5). V starem cestninskem sistemu je namreč pri zaustavljanju in vnovičnem speljevanju vozil na cestninski postaji prišlo do povečane porabe goriv, in sicer v povprečju za 0,65 litra na vsako zaustavitev na cestninski postaji.
Učinek novega cestninskega sistema od 1. aprila do 31. decembra 2018 je v zmanjšanju porabe goriv za 115.000 MWh ali 414 TJ, kar pomeni 6 odstotkov celotne porabe goriva težkih vozil na naših avtocestah in hitrih cestah. Znatni so tudi prihranki pri izpustih, ki se gibljejo med 5 in 7 odstotki celotnih izpustov težkih vozil na našem omrežju avtocest in hitrih cest in sicer zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida (CO2) za 29.986.000 kg, dušikovih oksidov (plinov NOX) za 84.000 kg in trdih delcev (PM2.5) za 1700 kg.
Tudi v prihodnje se z rastjo prometa pričakuje, da bodo prihranki naraščali in naj bi leta 2020 znašali 168 GWh. Poleg prihranka energije in nižjih izpustov je pomemben tudi prihranek časa, ki znaša 600.000 delovnih ur oziroma več kot 40 polnih delovnih let letno. Pri tem je potrebno upoštevati, da metodologija ni zajela dobrobiti manjše porabe na zdravje ljudi, na primer voznike, delavce družbe DARS in občane, prav tako tudi ne manjše potrebe po zaposlitvah delavcev na cestninskih blagajnah (vir: Institut Jozef Stefan, Center za energetsko učinkovitost).
