Šestega oktobra letos je minilo natanko 70 let od prve uradne predstavitve kultnega Citroena 2 CV, za katerega se je pri nas uveljavilo bolj znano ime spaček. Robusten in praktičen avtomobil, ki potrebuje le najosnovnejše vzdrževanje, je v drugi polovici 20. stoletja zbujal navdušenje publike, kot ga ni bil nikoli deležen noben drug avtomobil. Spačkovi začetki segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Leta 1936 je Pierre-Jules Boulanger, gonilna sila projekta Traction, sprožil projekt TPV, kar pomeni zelo majhen avto (Très Petite Voiture). Za ekipo, ki ga je obdajala, to ni bil prvi poskus. V njej sta bila tudi André Lefebre in Flamini Bertoni. Prvi prototip, ki je zapeljal iz delavnic v letu 1937, je bil opremljen z motorjem motocikla s 500 kubičnimi centimetri.
Vojna je prekinila razvoj. Poskrili so obstoječe prototipe, nekatere celo razstavljene na dele in jih razpršili po vsej državi. Pierre-Jules Boulanger je v teh šestih letih svojemu TPV-ju kljub vsemu pripravil nekaj izboljšav. Leta 1946 so ponovno stekli preizkusi. Za zagotavljanje zaupnosti, ki se mu zdi najpomembnejša, je kupil zemljišče zahodno od Pariza, kjer je še dandanes Citroënov preskusni center.
Veliki dan se je nezadržno bližal. Na avtomobilskem salonu 7. oktobra 1948 je bil 2 CV v središču dogajanja. Prve pripombe so pikre. Njegova oblika je bila naravnost šokantna. Videz je begal stalne kupce avtomobilov znamke Citroën, ki so bile bolj vajeni modela Traction in njegovega videza visokega razreda. Nihče ni ostal ravnodušen in čeprav so bili mediji skeptični, ga je široka javnost vendarle izredno hitro sprejela. Knjige naročil so se bliskovito polnile. Tako hiter uspeh je povzročil ozka grla v procesu proizvodnje. V tem obdobju ni bilo redko, da si moral na svojega spačka čakati tudi več let.
Citroen 2 CV je bil prav tak, kot si ga je zamislil Pierre-Jules Boulanger. Majhen, praktičen in vsakomur dostopen. Vendar pa je usoda velikih mož znamke Citroën včasih tragična. Leta 1950 je Pierre-Jules Boulanger preminil. Poznal je začetek svojega največjega projekta, nikoli pa si ne bi mogel predstavljati silovitega uspeha, ki ga je čakal. Petdeseta leta so bila priča razvoja avtomobila 2 CV prav na vseh področjih. Leta 1951 je luč sveta zagledala izvedba s tovornim prostorom. Naslednji korak je bil narejen leta 1954, ko je spaček dobil motor s prostornino 425 cm3. Decembra 1956 je Citroën na trg poslal 2 CV tipa AZL z velikim pravokotnim zadnjim steklom in zložljivo platneno streho Še isto leto se je proizvodnja povečala na 95.864 limuzin. Naslednje leto je bila proizvodnja še boljša, saj je bilo izdelanih več kot 100.000 primerkov. Petdeseta so bila za spačka leta razcveta.
Leto 1960 je prineslo prvo pomladitev. Nežno stilsko preoblikovanje se je nanašalo predvsem na zunanjost. Novi pokrov motornega prostora dobil pet reber, poleg tega se je pojavilo še dvoje stranskih vrat. Naslednje leto je Citroën v okviru avtomobilskega salona predstavil novo izvedbo 2 CV AZLP, z motorjem, ki je razvil 13,5 KM pri 4000 vrtljajih/minuto in je z lahkoto dosegla hitrost 85 km/h ter porabo 5,5 litra bencina na 100 kilometrov.
Leta 1964 avtomobil je 2 CV nadaljeval svojo preobrazbo. Spaček je doživel pravo malo revolucijo. Vrata se niso več odpirala proti prednjemu delu. Leta 1966 je bil posodobljen prednji del. Tokrat je bila prenove deležna okrasna maska. Odslej so jo krasile tri vodoravne letve iz aluminija, nad profilom odbijačev, ki je bil običajno kovinski, je bila dodana še plast črne plastike. Začetek tega desetletja je za avtomobil 2 CV sinonim moči. Izbor se je povečal in dobil ponoven zalet.
Z avtomobiloma 2 CV 4 in 2 CV 6 je Citroën leta 1970 ponudil več različic, ki so lahko presegle hitrost 100 km/h. Pomlajeni 2 CV, ki je zahteval le osnovno vzdrževanje in zato tudi majhne stroške, je z različnimi modeli ohranil začetno navdušenje javnosti.
Ob avtomobilskem salonu v Parizu 1974 je avtomobil 2 CV doživel spektakularne spremembe. Okrasna maska iz plastike, pravokotni žarometi … “spaček” je nenehno presenečal in vse to je popolnoma ustrezalo duhu tistega časa. A pri francoskem avtomobilskem proizvajalcu niso pozabili nostalgikov in zaljubljencev, ki so se vanj zagledali že na samem začetku. Zato je Citroën leta 1976 poslal na ceste izvedbo 2 CV “spécial”. Rustikalen avtomobil 2 CV temačne notranjosti z okroglimi lučmi je bil na las podoben prvotnemu spačku.
Izvedba “Charleston” je sledila leta 1981. Omenjeni 2 CV, tipičen predstavnik 30. let, z okroglimi lučmi, v bordo in črni barvi, je doživel takojšen uspeh. Citroën ga naslednje leto uvrsti v katalog. Leta 1985 so se pojavile izvedbe “Dolly”, ki so združile izvirne barve (vanilija in siva, zelena in bela, rdeča in siva …), in so bile kot “žrtve” svojega uspeha prav tako uvrščene v prodajni katalog. Tudi Leta 1986 je bil 2 CV še vedno simbol francoskega ljudskega avtomobila. Specialna serija “Cocorico” v barvah trobojnice je odlično odražala to miselnost, ki jo je podpiral tudi oglaševalski slogan, ki spačka odlično predstavlja: “Ta 2 CV je pa že preveč”.
Februarja 1989 se je trak za proizvodnjo avtomobila 2 CV v Franciji ustavil. Po 3.868.633 prodanih primerkih je 27. julija 1990 ob 16 uri tovarno v mestu Mangualde na Portugalskem zapustil še zadnji spaček. Tako se je zaključila proizvodnja tega mitičnega vozila in začela se je popolnoma drugačna zgodba, zgodba o spačku in njegovih navdušencih, ki so se združili v različne Citroënove klube. Avtomobil 2 CV je zagotovo nesmrten.
ŠTEVILKE IN DEJSTVA
-Zgodba vozila 2 CV se je začela leta 1936. Takrat so se torej začele prve študije o “ljudskem vozilu”, ki je imel zelo enostavno definicijo: “dežnik nad štirimi kolesi” in ki je pri realizaciji odločno zapustil uveljavljeno miselnost
-Varčno vozilo, ki lahko sprejme štiri osebe in 50 kg prtljage in pri hitrosti 50 km/h ponuja kar največ udobja.
-Glavni element tega udobja je seveda vzmetenje, vendar je pomemben tudi sam potniški prostor. Pierre Boulanger, generalni direktor v tistem obdobju, s klobukom na glavi lastnoročno preizkuša makete naravne velikosti. Če pade klobuk, pade tudi projekt.
-Maja 1939 je bilo za avtomobilski salon, ki ne bo nikdar ugledal luči sveta, pripravljenih 250 prototipov. Vojna je. Vsi prototipi, razen enega, so bili namerno uničeni.
-Ob otvoritvi Pariškega avtomobilskega salona 1948, ko je Pierre Boulanger pred predsednikom republike, Vincentom Auriolom, počasi razkrival avtomobil 2 CV, je avtomobil presenetil s svojim nenavadnim videzom, prekanjeno notranjo ureditvijo, svojim izredno varčnim značajem ter s svojimi možnostmi za vsestransko uporabo.
-Dvovaljni ležeči motor z zračnim hlajenjem je bil plod inovativne zasnove. Izražal je novo filozofijo v prevozu za osebno rabo.
-Mediji so bili v zadregi. Javnost prav tako. A ne za dolgo: leta 1950 se je val naročil povečal v taki meri, da je čakalna doba znašala tudi šest let.
-Težave pri iskanju bencinskih servisov v puščavskih predelih so spodbudile družbo Citroën, da je pripravila avtomobil CV s pogonom na vsa 4 kolesa, vsako os je poganjal en motor (eden na sprednjem, drugi na zadnjem delu). To vozilo je pri polni obremenitvi lahko premagovalo celo več kot 40 % peščene strmine, vendar je bil drugi motor nameščen v prostoru za prtljago na zadnjem delu in tako zmanjšal zmogljivosti prtljažnika.
-Avtomobil 2 CV 4 x 4, ki je bil predstavljen marca 1958, so začeli izdelovati šele leta 1960. Do leta 1966 je bilo izdelanih 694 vozil.
