Mercedes-Benzov pogled v prihodnost transporta

Trikraka zvezda z vizijo avtonomne mobilnosti in konceptnim vozilom Vision Urbanetic

Pri Mercedes-Benzovem oddelku za lahka gospodarska vozila so pogledali v stekleno kroglo in predstavili svojo vizijo urbane mobilnosti za leto 2030 in kasnejše obdobje, ko bodo po predvidevanjih prevladovala avtonomna vozila z električnim pogonom. Koncept so poimenovali Vision Urbanetic in temelji na popolnoma avtonomnem vozilu z izmenljivimi karoserijskimi izvedbami za potniške in tovorne namene.

Pri trikraki zvezdi so kot del koncepta predstavili tovorno in potniško različico popolnoma električno gnanega vozila, ki deluje na osnovi popolnega računalniškega krmiljenja ob upoštevanju prometnih razmer v realnem času in se lahko prilagaja trenutnim transportnim potrebam z izmenjavo različnih karoserijskih nadgradenj.

 

 

 

 

 

Tovorna izvedba je zasnovana podobno kot kontejnerji, ki jih prevažajo s tovornimi ladjami. Prostornina 3,7 metra dolgega tovornega prostora znaša 10 kubičnih metrov, kar zadostuje za 10 standardnih palet. Potniška nadgradnja sprejme 12 potnikov, ki imajo 360-stopinsjki razgled, opremljena je z visoko resolucijskimi zasloni na katerih so vse pomembne informacije o poti. Zmogljiv računalnik poskrbi za načrtovanje navigacije glede na predvidena postajališča oziroma vstopanje in izstopanje potnikov ali distribucijo posameznih pošiljk. Procesna enota je zadolžena tudi za posodobitev načrtovane poti in izogibanje zastojem.

V vsakem vozilu je računalnik povezan v omrežje z osrednjim nadzornim centrom, ki zaznava razmere v prometu in upravlja avtonomni vozni park ter obdeluje povpraševanja po prevozih. Med osnovnimi cilji koncepta Vision Urbanetic je zagotovitev transporta večje količine tovora in večjega števila potnikov z manj vozili v obstoječih urbanih okoljih. Vozila bi lahko prispevala k zmanjšanju prometne gneče, kar bi lahko ponazorili s  primerom dostave orodja in materiala na gradbišča, ki bi lahko potekala v nočnem času, ko je gostota prometa bistveno nižja. Vozilo bi na gradbišču odložilo tovorni kontejner in se vrnilo v bazo, kjer bi si nadelo potniško kabino in v dnevnem času na gradbišče odpeljalo delavce.

Menjava tovornega in potniškega modula bi na enotno šasijo lahko potekala ročno ali samodejno, v vsakem primeru pa bi postopek trajal le nekaj minut. Šasija se lahko avtonomno pripelje z ene na drugo lokacijo in če je potrebno si nadene novo nadgradnjo. Tovorna kontejnerska nadgradnja lahko sprejme večjo količino tovora kot običajni dostavnik,  ker ni voznikovega delovnega prostora je namreč na voljo dodaten prostor. Tovorni prostor je lahko razdeljen v dva nivoja, poleg tega bodo na voljo različni predalniki in police za različne distribucijske in poslovne namene.  Pri Mercedes-Benzu so hkrati predstavili tudi avtonomni viličar.ki bo znal samostojno brez čolevškega posredovanja natovarjati tovor in bo lahko svode delo opravljal kadarkoli.

12-sedežna potniška celica bo potnikom ponujala udobno notranjost, hkrati pa bo opremljena s sodobno LED razsvetljavo, ki bo ostalim udeležencem v prometu in pešcem nakazovala, da so bili opaženi preko tipal in kamer, ki so nameščeni na zunanjosti. Ovalna panoramska streha bo služila kot zaslon za informacije o destinaciji in ostalih pomembnih informacijah za potnike.

Seveda se zastavlja vprašanje, kdaj in v kolikšni meri je Mercedes-Benzova vizija urbane mobilnosti uresničljiva in ali ne bo od vizije ostala le iluzija.