V ponedeljek 5. novembra se začenja nacionalna preventivna akcija Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi v prometu, ki jo vodi in koordinira Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za izobraževanje, Policijo ter nevladnimi organizacijami. Namen akcije je opozoriti, da alkohol, droge ali druge psiho-aktivne snovi poslabšajo naše psiho-fizične sposobnosti varnega sodelovanja v prometu ter spodbuditi ljudi k ničelni toleranci do teh snovi v prometu. Akcija bo potekala do 11. novembra, v tem času pa bodo policisti in občinski redarji izvajali poostren nadzor. občinskih redarstev potekal tudi poostren nadzor.
Agencija za varnost prometa je že pred dvema letoma predlagala, da bi bilo v zakonodajo potrebno uvesti, da se vožnja pod vplivom alkohola obravnava kot kaznivo dejanje. Trenutna zakonodaja to resda navaja kot kaznivo dejanje, vendar šele takrat, ko pride do ogrožanja. A takrat je že prepozno. Prepričani so, da bi kazenska ovadba voznika pod vplivom alkohola bolj zalegla, kot pa plačilo kazni, ki storilcem daje občutek, da so s tem odplačali svoj greh. »Zaradi prisotnosti alkohola v prometu smo ogroženi vsi udeleženci v cestnem prometu, zato moramo kot družba narediti korak v smeri, da skupaj rečemo NE alkoholu in drugim prepovedanim substancam za volanom. Z željo po ničelni toleranci alkohola v prometu in posledično večji varnosti na slovenskih cestah, pozivamo pristojne k vnovičnem razmisleku o uzakonjenju tega predloga«, poziva mag. Igor Velov, direktor AVP.
Tvegano tudi z dovoljeno količino
Rezultati letošnje znanstvene raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa v Sloveniji, ki jo je za AVP pripravil Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani, so pokazali, da je verjetnost, da se voznik osebnega avtomobila z večjo količino alkohola v krvi (več kot0,24 mg/l ali 0,50 g/kg) smrtno ponesreči ali hudo poškoduje kar štirikrat večja kot pri treznem vozniku. Statistična verjetnost, da povzročitelj prometne nesreče povzroči prometno nesrečo s smrtnim izidom pa je največja (tj. 2 odstotka) pri povzročiteljih, ki imajo v krvi dovoljeno količino alkohola. Verjetnost pri treznih povzročitelji znaša 0,4 odstotka, verjetnost pri tistih z največjo količino alkohola v krvi pa 1,7 odstotka. Letošnji podatki kažejo, da se je do 30. septembra na slovenskih cestah zgodilo 1.078 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, kar je 6 % manj kot leto poprej, ko smo v primerjalnem obdobju zabeležili 1.147 nesreč. Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je umrlo 14 oseb, kar je 46 % manj v primerjavi z lanskim letom, ko je življenje izgubilo 26 oseb, 583 pa se jih je poškodovalo (2 % manj kot lani), od tega je bilo 108 huje (1 % več kot lani) in 475 lažje poškodovanih (3 % manj kot lani). Največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola povzročili vozniki motornih vozil v starostni skupini med 25. in 34. leti, in sicer 255 prometnih nesreč, v katerih so umrli štirje udeleženci. Sledijo jim povzročitelji, stari med 35. in 44. leti, ki so povzročili 228 nesreč, v katerih sta se smrtno ponesrečili dve žrtvi. Od 14 smrtno ponesrečenih udeležencev je bilo 12 tudi povzročiteljev prometne nesreče. Med letošnjimi povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom je bilo 8 voznikov osebnih vozil, 2 mopedista, 2 voznika tovornega vozila in 2 kolesarja. V šestih primerih je bil vzrok neprilagojena hitrost, v petih nepravilna stran oz. smer vožnje in v dveh neupoštevanje pravil v prednosti. Devet nesreč s smrtnim izidom se je pripetilo izven naselja, v kar 11-ih primerih (od 14-ih) pa se je nesreča pripetila v temnem delu dneva.
Opozorila, delavnice in dogodki
V okviru prizadevanj za zmanjšanje deleža alkoholiziranih udeležencev prometnih nesreč na slovenskih cestah AVP voznike skozi celo leto opozarja na tveganost vožnje pod vplivom alkohola, še posebej v krajih zunaj urbanih naselij, kjer ni zagotovljenega varnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. AVP poziva voznike naj se vnaprej dogovorijo, kako bodo prišli domov z zabave, v nobenem primeru pa naj ne vozijo vinjeni ali pod vplivom prepovedanih psihoaktivnih snovi. Prav tako naj se ne peljejo z voznikom, ki je užival tovrstna sredstva, ampak ga raje opozorijo na tveganje. V času nacionalne akcije Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi v prometu bodo potekale številne aktivnosti, preventivni dogodki, delavnice in strokovne mize. AVP bo na srednjih šolah izvajala delavnice, s poudarkom na osveščanju glede vožnje pod vplivom alkohola, z razdelitvijo preventivnega materiala pa bo podprla tudi 65 občin, ki preko svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skrbijo za ozaveščanje o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola. Med njimi je tudi 12 občin, ki jim je AVP na podlagi javnega poziva zagotovila 2.500 alkotesterjev, ki jih bodo preko terenskih akcij delili v lokalni skupnosti. Poleg tega bo sofinancirala tudi 13 projektov nevladnih organizacij za preprečevanje škodljive rabe alkohola v prometu te rs preventivnimi aktivnostmi sodelovala tudi na Slovenskem festivalu vin, ki bo 15. in 16. novembra 2018 potekal v Ljubljani.
