Tretji del akcije Hitrost

Neprilagojena hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki za hude prometne nesreče //

 

Agencija za varnost prometa v sodelovanju s Policijo 10. avgusta začenja tretji del  nacionalne preventivne akcije Hitrost, ki bo potekala do 16 avgusta. Aktivnosti agencije bodo usmerjene predvsem v informiranje in ozaveščanje, Policija pa bo v tem času izvajala poostrene nadzore po vsej Sloveniji. Osnovni namen akcije je zmanjševanje števila prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi neprilagojene hitrosti in tudi njihovih posledic.

Policisti bodo v času trajanja akcije po vsej Sloveniji poostreno spremljali hitrosti v cestnem prometu in prehitre voznike ustrezno sankcionirali. Namen napovedanega poostrenega nadzora je umirjanje prometa ter zagotavljanje varnih poti do cilja za vse prometne udeležence. Pozorni pa bodo tudi na ostale kršitve v cestnem prometu, s katerimi bi morda lahko ogrožali svojo varnost in varnost drugih udeležencev.

Med 1. januarjem in 31. julijem 2020 se je po trenutno dostopnih začasnih podatkih na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 1.499 prometnih nesreč. Glede na minulo leto, ko je bilo v enakem obdobju takšnih nesreč 1.749, beležimo 14,3-odstotno zmanjšanje. Letos je Policija od 1. januarja do 31. julija 2020 obravnavala skupaj 187.997 kršitev voznikov cestno-prometnih predpisov, v enakem obdobju lani pa 207.019. Kršitve s področja hitrosti predstavljajo okrog 34,6 % vseh ugotovljenih kršitev. Policija je tako od 1. januarja do 31. julija letos obravnavala 64.687 kršitev s področja hitrosti, kljub zmanjšanju obsega prometa v časa trajanja ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19. V primerljivem obdobju lani je bilo obravnavanih 71.584 takšnih kršitev.

Toda kljub zmanjšanju ugotovljenih kršitev je v tem obdobju zabeležen porast deleža prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti (med vsemi vzroki za nastanek prometnih nesreč), ki znaša 18,1 %, lani pa je znašal 16,5 %.

Letos manj smrtnih žrtev in manj lažje telesno poškodovanih – Zaradi neprilagojene hitrosti je v letošnjem letu umrlo 12 udeležencev v prometu (24,0 % vseh smrtnih žrtev), kar je 18 umrlih manj kot v lanskem primerjalnem obdobju, ko je umrlo 30 ljudi (46,2 % vseh smrtnih žrtev). Statistika beleži tudi manj hudo telesno poškodovanih (135 letos in 150 lani) in manj lažje telesno poškodovanih (708 letos, 925 lani).