Mesec november je tradicionalno povezan s številnimi praznovanji in dogodki, na katerih je prisoten alkohol, kot so martinovanje in osmice. Od 4. do 11. novembra tako poteka Nacionalna preventivna akcija Agencije za varnost prometa »Varno brez alkohola«, namenjena preprečevanju vožnje pod vplivom alkohola.
Policisti bodo v tem času poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov in preverjali vsebnost alkohola v izdihanem zraku ter izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu. V Sloveniji je močno prisotna t. i. »mokra kultura«, za katero je značilno, da je pitje alkohola samoumeven del vsakdana, še posebej praznovanj, velika strpnost do alkohola ter njegova lahka dostopnost, tudi za mladoletne in tiste, ki kažejo znake opitosti.
Po podatkih NIJZ je v letu 2022 registrirana poraba alkohola znašala 10 litrov čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 2021 sicer znižala za 0,6 litra (oziroma 6 %), a nas vseeno uvršča med vodilne v Evropi. Ali prevedeno v posamezne alkoholne pijače: skoraj 35 litrov vina in skoraj 95 litrov piva in dobre 3,5 litre žganih pijač na tako starega prebivalca. V povprečju je tako odrasla oseba (stara 15 let in več) vsak dan popila tako 2,6 dcl piva, kot tudi 1 dcl vina in hkrati 0,1 dcl žgane pijače. Večina mladoletnikov lahko brez težav kupi alkohol v trgovini, baru ali na bencinski črpalki – v raziskavi Mladinske zveze je z metodo skritega nakupovanja brez težav prišlo do njega 62,5 odstotka mladoletnikov.
Širši odnos naše družbe do pitja alkohola se odraža tudi v veliki toleranci do prisotnosti alkohola v prometu. Alkohol je eden od glavnih dejavnikov tveganja za udeležbo v prometnih nezgodah (tudi pri pešcih in kolesarjih), saj je po podatkih policije okrog 10 % vseh prometnih nesreč povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola oziroma skoraj četrtina tistih s smrtnim izidom. Verjetnost povzročitve prometne nesreče se v primerjavi s treznim voznikom poveča za 3- do 6- krat. Problematiko alkohola v prometu moramo torej reševati na ravni cele družbe!
Do 15. oktobra letos so udeleženci pod vplivom alkohola povzročili 1.190 prometnih nesreč oziroma 1 % več kot v enakem lanskem primerjalnem obdobju. Umrlo je 13 udeležencev, kar je 2 osebi manj kot v enakem obdobju leta 2023, a hkrati tudi za polovico manj kot v letu 2020. Od teh jih je 12 tudi povzročilo prometno nesrečo, 1 pešec pa je bil žrtev.
Širši odnos naše družbe do pitja alkohola se odraža tudi v veliki toleranci do prisotnosti alkohola v prometu. Alkohol je eden od glavnih dejavnikov tveganja za udeležbo v prometnih nezgodah (tudi pri pešcih in kolesarjih), saj je po podatkih policije okrog 10 % vseh prometnih nesreč povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola oziroma skoraj četrtina tistih s smrtnim izidom. Verjetnost povzročitve prometne nesreče se v primerjavi s treznim voznikom poveča za 3- do 6- krat. Problematiko alkohola v prometu moramo torej reševati na ravni cele družbe!
Do 15. oktobra letos so udeleženci pod vplivom alkohola povzročili 1.190 prometnih nesreč oziroma 1 % več kot v enakem lanskem primerjalnem obdobju. Umrlo je 13 udeležencev, kar je 2 osebi manj kot v enakem obdobju leta 2023, a hkrati tudi za polovico manj kot v letu 2020. Od teh jih je 12 tudi povzročilo prometno nesrečo, 1 pešec pa je bil žrtev.
Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola letos znaša 0,67 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka – zakonsko je za običajne voznike dovoljena stopnja alkohola 0,24 g/mg. Med vzroki za nastanek smrtnih prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani povzročitelji, jih je 6 nastalo zaradi neprilagojene hitrosti, 3 zaradi nepravilne strani/smeri vožnje, 2 zaradi nepravilnosti pešca ter po 1 zaradi nepravilnega prehitevanja in drugega vzroka. Največ alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je starih od 25 do 34 let. V letošnjem letu je 11 mladostnikov, starih od 15 do 17 let, pod vplivom alkohola povzročilo prometno nesrečo in 2 hudi telesni poškodbi. Najmlajša smrtna žrtev je bil 14-letni voznik motornega kolesa, ki je prometno nesrečo tudi povzročil, v krvi je imel 1,47 g alkohola. Po statističnih regijah glede deleža alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč na 1000 prebivalcev zadnja leta prevladujejo vinorodna območja, torej Obalno-kraška, Podravska ter Pomurska regija.
Mag. Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa, ob začetku akcije izpostavlja: »Na Agenciji za varnost prometa kontinuirano izpostavljamo uničujoč vpliv, ki ga lahko ima uživanje alkohola v prometu. Skozi leta aktivnosti ugotavljamo, da napori družbe in agencije vendarle dajejo rezultate, saj delež alkoholiziranih povzročiteljev hudih ali smrtnih prometnih nesreč zadnja leta počasi le upada: s 15,9 % v letu 2023 se je znižal na 14,5 % v letošnjem letu, v letu 2020 je znašal 20,4 %. Še vedno pa ne moremo biti zadovoljni s podatkom, da se delež alkoholiziranih povzročiteljev vseh prometnih nesreč praktično ne spreminja: približno vsaka deseta prometna nesreča nastane kot posledica alkoholiziranosti povzročitelja. Izjemno nevarno je prepričanje, da smo zaradi manj popitega alkohola v prometu na varni strani. Že prvi popit kozarec alkoholne pijače vpliva na zaznavanje, zmožnost presoje in reakcijski čas voznika. Da ne bi vse življenje obžalovali enega samega trenutka nepremišljenosti, bodite odgovorni in se udeležbi v prometu pod vplivom alkohola odpovejte«
Mag. Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa, ob začetku akcije izpostavlja: »Na Agenciji za varnost prometa kontinuirano izpostavljamo uničujoč vpliv, ki ga lahko ima uživanje alkohola v prometu. Skozi leta aktivnosti ugotavljamo, da napori družbe in agencije vendarle dajejo rezultate, saj delež alkoholiziranih povzročiteljev hudih ali smrtnih prometnih nesreč zadnja leta počasi le upada: s 15,9 % v letu 2023 se je znižal na 14,5 % v letošnjem letu, v letu 2020 je znašal 20,4 %. Še vedno pa ne moremo biti zadovoljni s podatkom, da se delež alkoholiziranih povzročiteljev vseh prometnih nesreč praktično ne spreminja: približno vsaka deseta prometna nesreča nastane kot posledica alkoholiziranosti povzročitelja. Izjemno nevarno je prepričanje, da smo zaradi manj popitega alkohola v prometu na varni strani. Že prvi popit kozarec alkoholne pijače vpliva na zaznavanje, zmožnost presoje in reakcijski čas voznika. Da ne bi vse življenje obžalovali enega samega trenutka nepremišljenosti, bodite odgovorni in se udeležbi v prometu pod vplivom alkohola odpovejte«
