Na Agenciji za varnost prometa (AVP) so pripravili okroglo mizo na temo vpliva obcestnih oglasnih panojev na osredotočenost voznikov. Razprava je združila strokovnjake s področja prometne varnosti, psihologije, infrastrukture, zakonodaje in oglaševanja. Motnje, kot so uporaba mobilnega telefona, prehranjevanje, ličenje in drugi moteči dejavniki, so dobro dokumentirani dejavniki tveganja. Prav zato na Agenciji za varnost prometa že vrsto let izvajajo preventivne akcije, kot sta “Varno brez telefona” in “Osredotoči se na cesto”, ki opozarjata na številne nevarnosti motilcev pozornosti. V okviru teh prizadevanj so se konec lanskega leta osredotočili tudi na vpliv obcestnih oglasnih panojev in izvedli spletno raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot 2500 voznikov.
Mag. Simona Felser, direktorica AVP, je poudarila pomen osredotočenosti med vožnjo: “Ko se usedemo za volan, bi morale biti naše roke na volanu, pogled na cesti, misli pa osredotočene na vožnjo.” Oglasni panoji predstavljajo dodatno motnjo, ki vpliva na reakcijski čas in zaznavanje prometa.
Sebastijan Turk iz AVP je dodal: “Sodobni oglasni panoji, še posebej osvetljeni in digitalni, izstopajo v vizualnem polju voznika in pomembno vplivajo na njegovo zbranost. To potrjuje potrebo po bolj premišljenem umeščanju in regulaciji oglaševanja ob cestah.”Gordana Grahek iz Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) je predstavila pravni okvir in izzive pri uveljavljanju omejitev. Izpostavila je, da je regulacija oglaševanja ob cestah pogosto zapletena zaradi različnih pravnih pristojnosti: “Učinkovito upravljanje oglasnih panojev zahteva usklajenost zakonodaje in dosledno izvajanje nadzora.”
Nataša Kovše (DARS) je poudarila, da DARS kot upravljavec avtocest in hitrih cest že vrsto let nasprotuje umeščanju oglasov v vidno polje avtocest: “Obcestni prostor avtocest je vizualno onesnažen. Postavljeni oglasi odvračajo pozornost voznikov in negativno vplivajo na prometno varnost. Naša prednostna naloga je prometna varnost, zato si prizadevamo, da bi bilo oglaševanje v vidnem polju avtocest prepovedano, prav tako pa tudi oglaševanje znotraj mest, ko so objekti postavljeni na tak način, da se z avtoceste vidijo.«
Županja Kranjske Gore Henrika Zupan je predstavila primer dobre prakse iz njihove občine, kjer so z novimi odloki omejili velike panoje v skrbi za naravno in kulturno dediščino. “Postopek sprejemanja omejitev je dolgotrajen, a nujen. Zavzemamo se tudi za ohranitev kozolcev v prvotni funkciji, ne pa kot stojala za oglase,” je dodala.Prometni psiholog prof. dr. Marko Polič (FF UL) je opozoril na psihološki vpliv oglasnih panojev. Nepozornost voznika je namreč eden glavnih dejavnikov prometnih nesreč, vizualni dražljaji pa pomembno vplivajo na razpršenost pozornosti: “Zunanji oglasi so zasnovani tako, da pritegnejo pozornost, kar pomeni, da odvračajo voznika od osnovne naloge – vožnje. Izpostavil je dilemo: “Ali vsebina lahko odtehta vsiljivo prisotnost oglasov, ali se jim je potrebno povsem odpovedati, ali pa razmisliti o njihovi razumni postavitvi – tako po vsebini, kot po kraju in obsegu?”
Županja Kranjske Gore Henrika Zupan je predstavila primer dobre prakse iz njihove občine, kjer so z novimi odloki omejili velike panoje v skrbi za naravno in kulturno dediščino. “Postopek sprejemanja omejitev je dolgotrajen, a nujen. Zavzemamo se tudi za ohranitev kozolcev v prvotni funkciji, ne pa kot stojala za oglase,” je dodala.Prometni psiholog prof. dr. Marko Polič (FF UL) je opozoril na psihološki vpliv oglasnih panojev. Nepozornost voznika je namreč eden glavnih dejavnikov prometnih nesreč, vizualni dražljaji pa pomembno vplivajo na razpršenost pozornosti: “Zunanji oglasi so zasnovani tako, da pritegnejo pozornost, kar pomeni, da odvračajo voznika od osnovne naloge – vožnje. Izpostavil je dilemo: “Ali vsebina lahko odtehta vsiljivo prisotnost oglasov, ali se jim je potrebno povsem odpovedati, ali pa razmisliti o njihovi razumni postavitvi – tako po vsebini, kot po kraju in obsegu?”
Inšpektorji za ceste obravnavajo oglasne panoje ob državnih cestah na območju celotne države, ki se pojavljajo v prepovedanem območju, to je v varovalnem pasu ceste izven naselja. Metka Kuhar, direktorica Inšpektorata RS za infrastrukturo (IRSI), je poudarila izzive nadzora: “Inšpektorji za ceste so v preteklosti s svojimi inšpekcijskimi nadzori v veliki meri poskrbeli, da velika večina objektov ob državnih cestah izven naselja ni postavljena v varovalnem pasu. Z inšpekcijskim nadzorom nad tem področjem bomo seveda nadaljevali, vendar pa gre za še vedno atraktiven način oglaševanja, zato se občasno na lokacijah, kjer so se objekti v sklopu inšpekcijskega nadzora že odstranili, pojavljajo na novo postavljeni objekti.“ Opozorila je na iznajdljivost oglaševalcev: “Panoji se pomikajo iz varovalnih pasov na kmetijska zemljišča, kar pomeni, da nadzor preide na kmetijske inšpektorje.”
Tudi mag. Igor Hebat, inšpektor višji svetnik za kmetijsko inšpekcijo, Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR), je izpostavil zapletenost nadzora: “Gre za izredno dinamično področje, kjer se pogosto srečujemo z zaobidenjem predpisov. Potrebna bi bila bolj usklajena regulacija in hitrejše ukrepanje. Mnogokrat so lastniki oglasnih panojev podjetja, registrirana v BIH, na Madžarskem itd., kar pomeni, da so praktično nedosegljivi in je težko izvesti upravni postopek, postopki so dolgi.“ Poudaril je potrebo po spremembi zakonodaje, ki bi odgovornost prenesla na lastnike zemljišč.Robert Hočevar iz civilne iniciative Očistimo Slovenijo reklamnih panojev (OSRP) je opozoril na potrebo po strožji regulaciji zunanjega oglaševanja in višjih kaznih za kršitelje. Kot primere dobre prakse je navedel Francijo in Španijo, kjer ob avtocestah ni oglasnih panojev. Opozoril je tudi na LED zaslone, ki zakrivajo prometno signalizacijo in zmanjšujejo varnost v prometu. “Zavzemamo se za bistveno strožjo regulacijo zunanjega oglaševanja, saj to agresivno posega v javni prostor, zmanjšuje varnost v prometu in negativno vpliva na kakovost bivanja. Zahtevamo omejitev oglaševanja na vseh zunanjih površinah, prepoved oglasov na vozilih javnega prevoza ter višje kazni za kršitelje. Verjamemo, da bi s tem zmanjšali vizualno onesnaženje in omogočili podjetjem, da sredstva preusmerijo v kakovostnejše oblike promocije.“
Primož Kapus, direktor podjetja Amicus, ki je eden od ponudnikov zunanjega oglaševanja, je opozoril na problem nelegalnih objektov in apeliral na pristojne institucije. Poudaril je pomen oglaševanja za razvoj ekonomije, kulture in športa ter potrebo po ravnovesju med vizualno promocijo in prometno varnostjo. “Reklamne panoje je treba smiselno omejiti, ne pa prepovedati. Prometna signalizacija mora ostati vidna, reklamni panoji pa ne smejo ovirati preglednosti. Najprej je treba odstraniti nelegalne panoje in nato določiti ustrezno količino legalnih,“ je povzel vidik oglaševalcev.Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da so potrebni nadaljnji ukrepi za zmanjšanje negativnega vpliva obcestnih oglasnih panojev na prometno varnost. Predlagali so zaostritev zakonodaje in učinkovitejši nadzor nad postavljanjem in vsebino obcestnih oglasnih panojev, omejitev uporabe svetlobnih in digitalnih panojev, saj najbolj odvračajo pozornost, jasnejšo regulacijo oglaševanja ob avtocestah in hitrih cestah, kjer so hitrosti najvišje in posledice nesreč najhujše, večji poudarek na prometni varnosti v prostorskih aktih občin, kjer se določa umeščanje oglasnih panojev in preventivne kampanje za osveščanje voznikov o nevarnostih motenj pozornosti med vožnjo.
