V Sloveniji je okoli 170.000 ljudi z različno obliko invalidnosti. Med njimi jih približno 2.800 lahko samostojno vozi avtomobil, oziroma imajo vozniški izpit, ki jim dovoljuje, da pri vožnji uporabljajo samo roke. Njihov invalidnost ni vselej posledica prometnih nesreč, težava pa je v tem, da so njihovi avtomobili pogosto predelani tako, da ne omogočajo varne vožnje. Kar dobra tretjina avtomobilov za invalide je predelanih brez tehnične dokumentacije ali pa so pripomočki za vožnjo vgrajeni kar v domačih garažah. Ob vsem tem pa vozniki invalidi nimajo prilagojenega programa šole vožnje, v primeru okvare svojega težko dobijo testni avtomobil, niti niso seznanjeni s predpisi o vgradnji posebne opreme – ker jih enostavno ni.
Razlogov za spremembe na področju mobilnosti gibalno omejenih oseb je torej dovolj in zato je tudi nastal projekt Mobilnost za vse, ki so se ga skupaj lotili Toyota Adria, AMZS in podjetje Brend7. Glede na to, da se invalidi v vsakdanjem življenju srečujejo s številnimi ovirami, so si partnerji enotni, da je treba glede njihove mobilnosti narediti korak naprej. Medtem, ko je za zdrave ljudi mobilnost nekaj povsem običajnega, so za voznike invalide izbira in testiranje vozila, opravljanje vozniškega izpita ali zgolj tečaj varne vožnje, pogosto nemogoči izzivi.
Tako so se pri Toyotinem slovenskem uvozniku odločili ponuditi hibridne avtomobile s samodejnimi menjalniki z vgrajenimi ročicami za upravljanje plina in zavore. Ročica BDF je rezultat slovenskega znanja, nastala je pod budnim očesom invalida paraplegika, ki na trgu ni našel dovolj kakovostnega izdelka za ročno upravljanje svojega vozila. izdelana je iz kakovostnih materialov in ustreza varnostnim standardom in jo je mogoče vgraditi v vse avtomobile s samodejnimi menjalniki. ima vsa potrebna dovoljenja za uporabo ter vso zahtevano tehnično dokumentacijo za pridobitev homologacije. Namenjena je ljudem, ki ne morejo uporabljati nog, imajo pa neovirano oz. delno ovirano delovanje rok. Uporabljajo jo paraplegiki, lažje gibalno ovirani tetraplegiki, osebe nižje rasti, osebe brez nog, bolniki s cerebralno paralizo ali multiplo sklerozo in drugi, ki ne morejo ali težje uporabljajo noge pri vožnji avtomobila. Ročica ima vzvoda, ki sta pritrjena na stopalki plina in zavore, s potegom nazaj voznik pospešuje, s potiskom naprej pa zavira. Vgradnja je enostavna, saj ne zahteva posebnih konstrukcij predelav, ampak se s konzolo pritrdi na obstoječe sedežne sani. Ročice izdelujejo v tržiškem podjetju Pesjak prevozi, za vgradnjo in servisiranje pa je pooblaščenih sedem tehničnih baz AMZS.
“ Prepričani smo, da je naša naloga da aktivno sodelujemo pri zagotovitvi mobilnosti za osebe z omejenimi gibalnimi zmožnostmi. Prizadevali si bomo, da pripomoremo k uveljavljanju varnostnih standardov na področju vgradnje opreme za prilagoditev vozil, saj je kakovostna in tehnično brezhibna oprema vozil eden od predpogojev zagotavljanja varnosti voznika in drugih udeležencev v prometu. V našem centru varne vožnje na Vranskem omogočamo celostno vozniško izkušnjo v smislu nadgradnje in treninga vozniških spretnosti, s simulatorjem pa ponujamo tudi možnost usposabljanja za pravilno uporabo opreme. Kot prvi v Sloveniji bomo v naši šoli vožnje invalidom zagotovili avtomobil s to opremo, kar jim bo učenje vožnje in opravljanje vozniškega izpita nedvomno zelo olajšalo,” pravi Lucija Sajevec direktorica AMZS, d. d.
Poleg opreme in vgradnje je voznikom invalidom v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem na voljo simulator vožnje z uporabo ročice, medtem, ko bodo partnerji projekta poskrbeli tudi za nadomestna Toyotina vozila prilagojena invalidom, ki jih bo AMZS zagotavljala preko svoje asistenčne pomoči na cestah. Predvsem pa je naloga vseh, ki imajo karkoli opraviti z vozili in prometno varnostjo, da čim prej poskrbijo za ustrezno zakonodajo in tehnične standarde, s katerimi bi neustrezne pripomočke v avtomobilih, ki jih vozijo invalidi, zamenjali z ustrezno opremo, ki omogoča varno vožnjo.
