Slovenija je v letu 2025 zabeležila znatno poslabšanje varnosti v cestnem prometu, saj se je močno povečalo število smrtnih žrtev zaradi prehitre vožnje, vožnje pod vplivom alkohola in drog ter nevarne vožnje motorja. Po predhodnih podatkih, ki jih je objavila policija, je v letu 2025 na cestah v državi življenje izgubilo 93 ljudi. To predstavlja 37-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024, ko je bilo zabeleženih 68 smrtnih žrtev – najnižje število od začetka beleženja podatkov.
Lani je bilo zabeleženih skupno 20.824 prometnih nesreč, kar pomeni 2,9-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024. Bolj zaskrbljujoča je resnost teh incidentov: število hudo poškodovanih udeležencev v prometu se je povečalo za 6 %, kar kaže na to, da so bile nesreče v letu 2025 na splošno hujše, kljub zmanjšanju števila lažjih poškodb.
Poslabšanje varnosti v cestnem prometu je bilo še posebej izrazito v poletnem obdobju. Julij 2025 je bil najsmrtonosnejši mesec v zadnjem desetletju, saj je umrlo 25 ljudi. V eni sami nesreči na štajerski avtocesti je bilo pet življenj, kar je bila najhujša prometna nesreča v tem letu. Povečano število smrtnih žrtev je bilo zabeleženo tudi junija (15) in avgusta (10).
Ugotovljenih je bilo več dejavnikov, ki so prispevali k temu, vključno s povečanim obsegom prometa, cestnimi deli, zastoji in ekstremnimi vremenskimi razmerami, kot so vročinski valovi in hitre temperaturne spremembe. Te razmere so v kombinaciji z utrujenostjo voznikov, zmanjšano koncentracijo, nestrpnostjo in motnjami pozornosti – zlasti zaradi uporabe mobilnih telefonov – znatno povečale tveganje za nesreče. Neuporaba varnostnih pasov in zaščitnih čelad je dodatno prispevala k resnosti posledic.
Hitrost je še vedno glavni dejavnik, ki prispeva k smrtnim nesrečam v cestnem prometu. Leta 2025 je bila neprimerna hitrost odgovorna za 40 smrtnih žrtev, kar je znatno povečanje v primerjavi s 30 v prejšnjem letu. Podatki potrjujejo, da je prekomerna ali neprimerna hitrost še vedno najpogostejši dejavnik smrtnih nesreč, zlasti v kombinaciji z uživanjem alkohola in neuporabo varnostnih pasov. Nadzor hitrosti zato ostaja ključna prednostna naloga pri dejavnostih izvrševanja in preprečevanja.
Posebej zaskrbljujoč razvoj dogodkov v letu 2025 je bil strm porast smrtnih žrtev med vozniki dvokolesnih motornih vozil. Skupno je življnje izgubilo 30 voznikov, vključno s 26 motoristi, tremi vozniki mopedov in enim voznikom mopeda z majhno močjo. To je več kot dvakrat več kot leta 2024 (13).
V mnogih primerih je bil glavni vzrok neprimerna hitrost. Vendar pa so k trkom prispevale tudi napake drugih udeležencev v prometu – zlasti voznikov osebnih avtomobilov, ki niso spoštovali pravil prednosti. Kljub temu so precejšen delež smrtnih nesreč povzročili vozniki sami. Med žrtvami so bili tako mladi, neizkušeni vozniki kot starejši, izkušeni motoristi, kar kaže na to, da je ranljivost še vedno visoka v vseh starostnih skupinah.
Vožnja pod vplivom alkohola ali drog še naprej igra pomembno vlogo pri smrtnih prometnih nesrečah. Leta 2025 je v nesrečah, v katere so bili vpleteni vozniki pod vplivom alkohola, umrlo 31 ljudi, kar predstavlja približno tretjino vseh smrtnih žrtev v cestnem prometu. Te vrste trkov veljajo za povsem preprečljive in ostajajo ključno področje za policijske ukrepe in ozaveščevalne kampanje.
