Mikromobilnost postaja vse pomembnejši del prometa, zlasti v mestih. Med najbolj razširjenimi prevoznimi sredstvi so električni skiroji, kar pa prinaša tudi nove izzive za varnost, zakonodajo in sobivanje v prometu. Agencija za varnost prometa (AVP) predstavila podatke, trende in zakonodajne predloge za povečanje varnosti. Nacionalna preventivna akcija “Mikromobilnost” poteka od ponedeljka, 19. maja, do nedelje, 25. maja, policisti pa v tem času izvajajo poostren nadzor.
Od leta 2021 so e-skiroji zakonsko opredeljeni kot lahka motorna vozila s hitrostjo do 25 km/h. Lani se je zgodilo 268 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki e-skirojev. To je 12 odstotkov več kot leto prej. Čeprav v zadnjih dveh letih ni bilo smrtnih žrtev, pa je število huje telesno poškodovanih naraslo za kar 29 odstotkov – s 30 (v 2023) na 42 (v 2024).
Do 12. maja letos je bilo zabeleženih 50 prometnih nesreč, v katerih se je huje poškodovalo 9 voznikov e-skirojev, 35 pa lažje. Več kot polovica voznikov v nesrečah ni uporabljala zaščitne čelade, čeprav vemo, da je prav zaščita glave pri padcu ključna. Najpogosteje nesreče povzročijo vozniki stari med 35 in 44 let, a tudi mlajši, v starostni skupini 18-24 let, sodijo med najbolj izpostavljene.
Mag. Saša Jevšnik Kafol, namestnica direktorice AVP, poudarja, da e-skiroji dosegajo hitrosti do 25 km/h, a imajo nizko stabilnost in majhna kolesa. Brez čelade, znanja in izkušenj uporabnikov so poškodbe pogosto hude. “Žal ugotavljamo tudi, da prodajalci e-skirojev javno ponujajo odklepanje teh vozil, kar pomeni, da e-skiroji dosegajo tudi bistveno višje hitrosti. Posledično so poškodbe ob nesrečah tudi veliko hujše, primerljive z motorističnimi.”
Na AVP si zato z nacionalno preventivno akcijo Mikromobilnost, z novimi izobraževalnimi programi za devetošolce in z aktivnim sodelovanjem pri pripravi zakonodaje prizadevajo za večjo osveščenost uporabnikov in boljšo ureditev tega področja. Predloge za spremembo zakonodaje so vključili tudi v Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa do leta 2030.
Med ključnimi predlogi so: obvezna uporaba zaščitne čelade za vse uporabnike e-skirojev, uvedba osnovnega usposabljanja po vzoru kolesarskega izpita, dvig minimalne starosti za vožnjo na vsaj 15 let – po priporočilu Evropskega sveta za varnost v prometu celo na 16. Predlagajo tudi uvedbo obveznega zavarovanja odgovornosti, vzpostavitev evidence e-skirojev in možnost odvzema tehnično neustreznih vozil ter povečanje pristojnosti policije, redarstva in inšpekcijskih služb pri nadzoru e-skirojev.
V tujini so šli celo dlje in po nekaterih mestih prepovedali uporabo e-skirojev v petek in soboto ponoči (od 23. do 6. ure) ter znižali dovoljene hitrosti po mestnih središčih in v okolici vrtcev, šol na 15 km/h. Ugotovili so namreč, da je ravno prepoved uporabe e-skirojev ponoči med vikendi za skoraj 50 % znižala število prometnih nesreč z e-skiroji. Takrat se namreč tudi največ voznikov vozi pod vplivom alkohola in drog.
Policija je lani zabeležila 929 kršitev cestnoprometnih predpisov pri voznikih e-skirojev, letos do 8. maja pa že 207. Med najpogostejšimi so vožnja v napačni smeri, vožnja brez čelade ter vožnja pod vplivom alkohola. Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi pojasnjuje, da e-skiroji pogosto presegajo dovoljene hitrosti. Policija zato uporablja posebne naprave za merjenje hitrosti, saj teh vozil ni mogoče preveriti na tehničnem pregledu.
Policisti bodo v obdobju nacionalne akcije svojo nadzorno dejavnost usmerili prav v ta ravnanja udeležencev cestnega prometa, torej v preveliko hitrost in prej naštete kršitve. Namen nadzora je zmanjšati število in posledice prometnih nesreč ter hkrati izboljšati varnost cestnega prometa.o
