Avtomobilska stroka svari vlado

Z nekaterimi ukrepi za zajezitev epidemije se država igra z varnostjo vozil in voznikov >>

Omejitve in ukrepi zaradi epidemije korona virusa so avtomobilskim trgovcem in serviserjem povzročili zajetno gospodarsko škodo, uporabnikom vozil pa veliko   zmede in negotovosti. Zato so pri Sekciji avtoserviserjev pri OZS, Sekciji za osebna motorna vozila pri TZS ter Sekcij pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili pri GZS-Podjetniško trgovske zbornice, vlado skupaj pozvali, naj v oblikovanje ukrepov vključi tudi avtomobilsko stroko. Ob tem so opozorili na nujnost rednega servisiranja vozil in nemotenega delovanja dejavnosti tudi v času epidemije, ko je osebno vozilo za številne edino prevozno sredstvo.

Predvsem serviserji so se obregnili ob neprimernost ukrepov v odlokih, ki ločujejo med nujnimi in nenujnimi popravili, kar po njihovem ogroža mobilnost in varnost v prometu. Z odlašanjem z določenimi popravili, lahko hitro narastejo tudi stroški popravil, vsako omejevanje servisiranja vozil predstavlja grožnjo prometni varnosti za širšo družbo.

Kriza, ki je že lani krepko načela prodajo avtomobilov in skrčila  obseg opravljenih servisnih storitev je povzročila precejšnjo gospodarsko škodo, Zaradi zaprtja oziroma omejenega poslovanja v času epidemije dejavnost prodaje vozil beleži 900 milijonov evrov manj prihodkov kot lani. Prodaja osebnih vozil se je z razglasitvijo epidemije drastično zmanjšala – slovenski trgovci so marca lani prodali za 62 % manj vozil kot leto prej, aprila pa celo 71 % manj. V celoti je bilo leto 2020 v prodaji vozil za skoraj 27 % slabše kot leto 2019, za dobrih 20 % pa se je lani zmanjšala tudi prodaja rezervnih delov. Ti statistični podatki kažejo na staranje slovenskega voznega parka, ki je že sedaj v povprečju staro 10 let, pri čemer v ospredje pride vprašanje varnosti v prometu in rednega vzdrževanja vozil.

V Sloveniji je v avtomobilski dejavnosti zaposlenih okoli 20.000 ljudi, ki skrbijo za brezhibno delovanje okoli 1,5 milijona vozil, ki so dnevno v prometu.  Prodaja in servisiranje vozil ustvarita okoli 7 milijard evrov letnih prihodkov in okoli 600 milijonov evrov dodane vrednosti.

Zato se avtomobilski trgovci in serviserji ne strinjajo z vladnimi ukrepi, ki omejujejo prodajnne in servisne aktivnosti, saj zagotavljajo, da so sposobni spoštovati vse ukrepe za preprečevanje širjenja virusa in imajo dovolj prostorne salone in delavnice, kjer lahko zagotavljajo še višje standarde kot v drugih panogah. Ugotavljaj tudi, da avtomobilska dejavnost nikjer v Evropi niti na Balkanu v času epidemije ni bila omejena oziroma zaprta in Slovenija je osamljen primer. Nenazadnje opozarjajo tudi na delo na črno na področju avtoservisnih storitev, ki se je, podobno kot v ostalih dejavnostih, v času zaprtja izjemno povečalo. To predstavlja varnostno tvegaje, predvsem pa ne pripomore k preprečevanju širjenja okužb.