Dovolj sta že robnik ali luknja na cesti in kratka vožnja do trgovine se lahko spremeni v resno nesrečo. Ob skokovitem razmahu e-skirojev si mest skoraj ni več mogoče predstavljati brez te oblike mikromobilnosti, ki lahko olajša marsikateri vsakdan, a hkrati predstavlja veliko varnostno tveganje. Z rastjo uporabe e-skirojev je naraslo število prometnih nesreč, pogosto s hudimi posledicami.
To potrjujejo tako statistični podatki iz številnih evropskih držav – tudi iz Slovenije – kot tudi raziskava o vzrokih in posledicah nesreč z e-skiroji, ki jo je AMZS opravil v sodelovanju s partnerskimi evropskimi avtomobilskimi klubi. Če želimo izboljšati raven prometne varnosti, je uporaba e-skirojev pomemben izziv, ki ga je treba sistematično nasloviti.
Med vzroki za nastanek nesreč z e-skiroji v petletnem pregledu vodi neprilagojena hitrost, kar pa je – tako kot pri vrednotenju avtomobilskih prometnih nesreč – precej ohlapna in nenatančna ocena. Neupoštevanje pravil o prednosti, ki je na drugem mestu vzrokov, že natančneje opredeljuje, kako je prišlo do nesreče. Na tretjem mestu je nepravilna stran oziroma smer vožnje.
Nekatere nesreče z e-skiroji imajo jasen vzrok oziroma dejavnik za nastanek, veliko nesrečam pa ni mogoče verodostojno pripisati le enega vzroka oziroma dejavnika. Za precejšen delež nesreč so krivi vozniki oziroma uporabniki sami, ki pri vožnji pogosto kršijo prometna pravila oziroma Zakon o pravilih cestnega prometa, ki električne skiroje uvršča med lahka motorna vozila.
Pomemben dejavnik tveganja je nepravilna uporaba prometnih površin. Pogost vir konfliktov z drugimi udeleženci v prometu je denimo vožnja po kolesarskih stezah v nasprotni smeri. Zelo nevarna je tudi vožnja po površinah, kjer e-skiroji niso dovoljeni. Primeri uporabe e-skirojev na hitrih cestah so pri nas sicer zelo redki, občasno pa lahko vidimo uporabnika, ki z e-skirojem vijuga med avtomobili na večpasovnih mestnih vpadnicah. Takšno početje je zaradi velikih razlik v hitrosti, majhne opaznosti e-skiroja in praktično popolne nezaščitenosti voznika izjemno nevarno.
Do nesreč lahko privedeta tudi neprilagojena hitrost in neustrezno vedenje med vožnjo. K tveganju dodatno prispeva vožnja z le eno roko na krmilu ter prevažanje predmetov, ki omejujejo svobodo gibanja ali vplivajo na ravnotežje, kot so nahrbtniki in torbe. Prevoz sopotnika na e-skiroju je prepovedan in predstavlja veliko varnostno tveganje, saj dodatna teža vpliva na zavorno razdaljo, stabilnost vožnje in značilnosti krmiljenja, kar otežuje nadzor nad vozilom.
Pomemben dejavnik so tudi omejene izkušnje z vožnjo. E-skiroji se pogosto uporabljajo brez predhodnega seznanjanja z njihovimi posebnostmi. Majhna kolesa, ozka stojna površina in pokončen položaj voznika pomembno vplivajo na ravnotežje in stabilnost. Zlasti neizkušeni uporabniki lahko težje ocenijo zavorno pot, meje stabilnosti, obnašanje skiroja v ovinkih in njegov odziv na manjše ovire. Posledica so lahko nenadni gibi krmila, napake pri vožnji in izguba nadzora. Tečaji vožnje oziroma lahko dostopni programi usposabljanja bi lahko uporabnikom pomagali osvojiti osnovne veščine, spoznati značilne nevarne situacije v nadzorovanem okolju ter povečati zavedanje o pomenu varne in predvidljive vožnje.
Policija v obdobju med letoma 2022 in 2026 beleži zaskrbljujoč trend naraščanja števila prometnih nesreč in težjih poškodb med uporabniki e-skirojev in poziva k doslednemu spoštovanju cestnoprometnih predpisov. Kot so navedli, se je leta 2022 zgodilo 232 prometnih nesreč, v lanskem letu 307, letos že 247. V prometnih nesrečah v lanskem letu ni umrl nobeden voznik e-skiroja, letos že štirje. Leta 2022 se je hudo telesno poškodovalo 31 voznikov e-skirojev, lani 48, letos že 44.
