Spoštovani zbrani, cenjene šoferke in šoferji, avtomehaniki, člani Zveze ZŠAM Slovenije, predstavniki lokalne skupnosti, dragi gostje!
Slovenski narod od nekdaj spoštuje svoje delovne ljudi – tiste, ki z znanjem, rokami in pogumom gradijo temelje naše družbe. Med njimi posebno mesto zavzemajo poklicni vozniki in mehaniki – ljudje, ki niso zgolj premikali tovora in ljudi, temveč so premikali meje mogočega. Kot pravi stari slovenski rek: »Dobrega šoferja ne zamenjaš – niti z novim avtom.« Ta preprosta ljudska modrost pove vse: poklic šoferja je več kot le služba – je odgovornost, srčnost in predanost.
Danes tukaj, ob spominskem obeležju v Žužemberku, s spoštovanjem polagamo venec vsem tistim šoferjem, ki so skozi zgodovino dajali svoja življenja, zdravje in znanje za dobrobit skupnosti. V drugi svetovni vojni so z bojnimi tovornjaki in partizanskimi prevozi soustvarjali temelje narodnoosvobodilnega boja. V vojni za samostojno Slovenijo leta 1991 so z organiziranostjo, hitrimi prevozi in logistično podporo pomagali ubraniti naše sanje o lastni državi. Z njihovo vztrajnostjo in voljo smo gradili Republiko Slovenijo.
Zveza ZŠAM Slovenije letos praznuje 103 leta. To ni samo številka – je dokaz vztrajnosti, strokovnosti in neomajne vere v varnostno kulturo in pomen poklicnega prometa. V vseh teh desetletjih je Zveza postala temeljni gradnik prometne preventive, vzgoje, usposabljanja mladih in odraslih ter varovanja človeških življenj. Širimo znanje, gradimo kolektivni duh in se borimo za večjo prometno varnost vseh – tudi takrat, ko nas država ne sliši.
Ob tej priložnosti izrekamo tudi iskreno željo in poziv vsem tistim članicam, ki so v preteklosti izstopile iz naše skupnosti, da premislijo in ponovno stopijo z nami na skupno pot. Verjamemo, da smo skupaj močnejši. Verjamemo, da lahko, če stopimo čez cilje posameznikov in ponovno najdemo skupne vrednote, še močneje uresničujemo poslanstvo Zveze. Združeni smo glasnejši, bolj učinkoviti in bolj verodostojni sogovornik državi in družbi.
A danes, ko bi morali praznovati in biti ponosni, nas preveva tudi grenak občutek skrbi. Poklic poklicnega voznika, ki bi moral biti temeljno spoštovan, je postal marginaliziran. Danes se soočamo s kroničnim pomanjkanjem voznikov, z neurejenimi delovnimi pogoji in nizkimi plačili, ki jih ni mogoče upravičiti niti z nenehnimi izgovori o “pomanjkanju sredstev”. Država vedno znova poudarja, kako živimo v kriznih časih, kako ni denarja, a hkrati podpira zasebne zavode s političnim ozadjem, ki si z varnostjo le služijo ugodnosti, ne pa jo razvijajo.
Spoštovani, brez šoferjev ne bi bilo delujoče družbe. Brez mehanikov ne bi bilo varnih vozil. Brez ljudi, ki zjutraj vstanejo ob štirih, ki vozijo po zasneženih cestah, ki prepeljejo otroke v šolo, bolnike v bolnišnico, kruh na trgovske police in gradbeni material za domove – ne bi bilo Slovenije, kot jo poznamo.
Danes živimo v času, ko se varnostna tveganja povečujejo – tako v prometu kot v širši družbi. Varnost postaja ključna vrednota. A varnost brez zaupanja, brez spoštovanja do tistih, ki vsak dan skrbijo za njeno delovanje, je le iluzija. Zato moramo poudariti: Varnost se ne gradi z birokracijo in političnimi interesi. Varnost se gradi z ljudmi, s kolektivnim duhom in odgovornostjo.
Umestna je tudi misel pesnika Toneta Pavčka, ki je dejal: »Domovina je tam, kjer je srce. In srce domovine so ljudje.« In med temi ljudmi so prav gotovo tudi šoferji – tihi graditelji sodobnega sveta.
Zveza ZŠAM Slovenije bo tudi v prihodnje vztrajala na svoji poti. Kljub občasnim nesporazumom in prezrtosti bo ohranjala praznike, kot je današnji, in opominjala: ta poklic ni preteklost – je sedanjost in prihodnost. V časih, ko svet govori o umetni inteligenci in digitalizaciji, poudarjamo: umetna inteligenca nikoli ne bo nadomestila človeškega občutka, empatije in presoje poklicnega voznika. Le živo bitje lahko začuti utrujenost, začuti nevarnost, razume sočloveka na cesti.
Zato se bomo borili naprej. Borili za to, da se poklic šoferja ovrednoti, da se njihovo znanje spoštuje in da se njihova vloga v razvoju države nikoli ne pozabi. Da bodo mladi prepoznali v tem poklicu ponos, država pa dolžnost, da ga podpira in razvija.
Spoštovani prisotni, zbrani tukaj v Žužemberku – kraj, ki sam po sebi nosi simboliko poguma in vztrajnosti – danes ne polagamo samo cvetja, ampak tudi odgovornost. Odgovornost nas vseh, da nikoli ne pozabimo na ljudi, ki z delom premikajo državo.
V imenu Zveze ZŠAM Slovenije se vam zahvaljujem za vse kilometre, za vse znojne ure, za vse prenesene tovore in natančno odvite matice. Hvaležen sem, da še obstaja duh skupnosti, kjer šteje človek.
Živela Zveza ZŠAM Slovenije! Živeli šoferji in mehaniki! Živela Slovenija!
Žužemberk, 13. 7. 2025 Branko Praznik
predsednik Zveze ZŠAM Slovenije
