Vzrok nesreč predvsem alkohol in neprilagojena hitrost

PROMETNA VARNOST - Tako je pokazala znanstvena raziskava, ki jo je naročila Agencija za varnost prometa

Agencija za varnost prometa je na okrogli mizi o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa v Sloveniji predstavila ugotovitve znanstvene raziskave, ki jo je pri Inštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani naročila z namenom, osvetlitve in priprave ustreznih ukrepov za izboljšanje prometne varnosti.

Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani je opravil celostno raziskavo, ki vključuje statistične podatke o pregledu prekrškov in kaznivih dejanj s področja prometne varnosti na slovenskih cestah v obdobju od 2011 do 2017. Razmerje med statističnimi kazalci, ki kažejo pozitivne trende oziroma zmanjševanje tveganj posameznih skupin udeležencev potrjujejo, da se varnost cestnega prometa v Sloveniji postopno izboljšuje in če se bo nadaljevalo zmanjševanje števila prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami, se leta 2022 naša država lahko približa cilju iz Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, to je ne več kot 35 mrtvih na milijon prebivalcev.

Mag. Igor Velov, direktor AVP, je poudaril, da je pri načrtovanju ukrepov, ki jih izvaja Agencija za varnost prometa, potrebno vedeti kaj je vzrok za nastanek prometnih nesreč in temu primerno prilagoditi aktivnosti. S tem namenom je agencija naročila raziskavo, ki je z obsegom kar 600 strani ena izmed najbolj obsežnih in celovitih v Evropi. »Vesel sem, da smo z Agencijo za varnost prometa zopet našli skupni jezik in nadaljevali raziskavo iz leta 2007-2011. Pri tokratnih ugotovitvah raziskave gre za pregled zaključkov 10.000 podatkov in predstavitev premišljenih sklepov in izjemnih ugotovitev, ki predstavljajo priložnost za določitev nadaljnjih ukrepov na področju prometne varnosti«, je povedal prof. dr. Dragan Petrovec, vodja raziskave pri Inštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani.

Med najbolj tveganimi skupinami udeležencev v prometu so motoristi, sledijo kolesarji in pešci. Za motoriste veljajo majhna nihanja v številu smrtno ponesrečenih, leta 2011 se jih je smrtno ponesrečilo 28, leta 2017 pa 25. Delež kolesarjev v prometnih nesrečah se je povečeval v obdobju od 2012 do 2016, nato se je v letu 2017 zmanjšal, število smrtno ponesrečenih pa se nekoliko spreminja. Leta 2011 jih je umrlo 14, leta 2017 pa 11. Med bolj tvegane skupine udeležencev se uvrščajo tudi pešce, četudi se število nesreč z njihovo udeležbo zmanjšuje. Število smrtno ponesrečenih v letu 2017 (10 smrtnih žrtev) se je namreč zmanjšalo za 55 odstotkov v primerjavi z letom poprej (22 smrtnih žrtev), zmanjšuje pa se tudi število hudo poškodovanih. Njihov delež med povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom se je iz štirih odstotkov leta 2011 zmanjšal na en odstotek leta 2017.

Odstotek pozitivnih strokovnih pregledov na alkohol povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom se v obdobju od 2011 do 2017 giblje med 31 in 45 odstotki, leta 2017 pa znaša 37 odstotkov. Odstotek pozitivnih alkotestov, z več kot 0,52 mg/l, je bil največji pri potnikih, voznikih štirikolesnikov in lahkih štirikolesnikov, mopedistih in kolesarjih. Delež prometnih nesreč s smrtnim izidom med vsemi nesrečami, ki so jih povzročili nealkoholizirani (trezni) povzročitelji znaša 0,5 odstotka, za povzročitelje z dovoljeno količino alkohola v krvi (več kot 0,00 do 0,24 mg/l ali 0,50 g/kg) pa znaša odstotek delež nesreč s smrtnim izidom 3 odstotke, torej je šestkrat večji. Statistična verjetnost, da povzročitelj prometne nesreče povzroči prometno nesrečo s smrtnim izidom je največja, to je dva odstotka pri povzročiteljih, ki imajo v krvi dovoljeno količino alkohola (več kot 0,00 do 0,24 mg/l ali 0,50 g/kg). Verjetnost pri treznih povzročiteljih znaša 0,4 odstotka, verjetnost tistih z največjo količino alkohola v krvi pa 1,7 odstotka. Verjetnost, da se trezen voznik osebnega avtomobila smrtno ponesreči ali hudo poškoduje znaša 2 odstotka, za voznika z največjo količino alkohola v krvi pa 8 odstotkov.

Delež prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti se v obdobju od 2011 do 2017 spreminja med 38 odstotki leta 2011 in 45 odstotki leta 2017, delež prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo je v celem obdobju med 32 in 33 odstotki, delež prometnih nesreč z lahko telesno poškodbo med 22 in 24 odstotki, delež prometnih nesreč brez poškodbe pa med 12 in 14 odstotki. Delež prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki so jih povzročili trezni vozniki znaša 37 odstotkov, delež alkoholiziranih voznikov pa 52 odstotkov. Vozniki osebnih avtomobilov so v opazovalnem in analiziranem obdobju od 2011 do 2017 povzročili 64 odstotkov vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti,  motoristi 23 odstotkov, vozniki tovornih vozil 5 odstotkov, kolesarji 4 odstotke, mopedisti 2 odstotka.

S povečanjem količine alkohola v krvi, se povečuje odstotek tistih, ki se smrtno ponesrečijo ali hudo poškodujejo  zaradi neprilagojene hitrosti, od 40 odstotkov tistih, ki imajo dovoljeno količino alkohola v krvi do 55 odstotkov tistih, ki imajo v krvi več kot 1,10 g/kg.S povečanjem količine alkohola v krvi se povečuje tudi odstotek tistih, ki se smrtno ponesrečijo ali hudo poškodujejo zaradi nepravilne strani/smeri vožnje, vendar je povečanje odstotka manjše kot pri neprilagojeni hitrosti. Med vsemi povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom, pri katerih so ugotovili prisotnost droge ali drugih psihoaktivnih substanc, se jih je 59 odstotkov smrtno ponesrečilo.

Več kot 90 odstotkov voznikov osebnih avtomobilov in motoristov, udeleženih v prometnih nesrečah v obdobju 2011-2017, je uporabljalo varnostni pas oziroma zaščitno čelado. Kar 85 odstotkov voznikov osebnih vozil, ki so bili udeleženi v prometni nesreči s smrtnim izidom in niso bili privezani, pa je v nesreči izgubilo življenje. Statistična verjetnost, da se v prometni nesreči udeležen privezan voznik osebnega avtomobila smrtno ponesreči, znaša 0,1 odstotek, za neprivezanega voznika pa je verjetnost najhujše posledice 23-krat večja, znaša 2,3 odstotka. Statistična verjetnost, da se privezani potnik oziroma potnik, ki uporablja čelado in je udeležen v prometni nesreči, smrtno ponesreči, znaša 0,5 odstotka, za potnika, ki ni privezan oziroma ne uporablja čelade, pa je verjetnost najhujše posledice 10-krat večja.

Statistične metode napovedovanja števila smrtno ponesrečenih udeležencev v naslednjih petih letih niso popolnoma zanesljive, lahko pa govorimo o realnih možnostih doseganja ciljev, če bodo v Sloveniji na področju uporabe varnostnega pasu oziroma čelade, alkohola in hitrosti narejeni ključni premiki.  Če bi se privezovali vsi vozniki osebnih avtomobilov, drugi dejavniki pa ne bi bili slabši od rezultatov iz leta 2017, bi ohranili do 10 življenj na leto, število hudo poškodovanih voznikov osebnih avtomobilov pa bi se zmanjšalo najmanj za 35 udeležencev na leto. Če bi se privezovali oziroma uporabljali čelado vsi potniki, bi ohranili najmanj 4 življenja na leto, število hudo poškodovanih potnikov pa bi se zmanjšalo za najmanj 35 udeležencev na leto.

Če bi za voznike osebnih in drugih avtomobilov ter motornih koles veljala popolna prepoved uživanja alkohola in bi se zaradi take določbe odstotek alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom zmanjšal na 20 odstotkov, bi ohranili od 15 do 20 življenj na leto. V kolikor bi se odstotek alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo zmanjšal na 10 odstotkov, pa bi se število hudo poškodovanih zmanjšalo najmanj za 70 na leto.

Izračun po (v več državah preizkušenem) Nilssonovem pravilu kaže, da bi z zmanjšanjem povprečne hitrosti za dva odstotka vsako leto, lahko ohranili do 7 življenj na leto.  Zmanjšanje povprečne hitrosti bi lahko dosegli s povečanjem kazni za neprilagojeno hitrost. Problematika, ki ji bo v prihodnje potrebno posvetiti posebno pozornost, zadeva tudi oglaševanje avtomobilskih proizvajalcev, ki v svojih sporočilih pogosto izpostavljajo ravno tiste lastnosti vozil, ki so v prometu najbolj prepovedane in škodljive. Na tem področju bo morala tako avtomobilska industrija kot tudi vsi ostali narediti ključne korake v smeri spodbujanja varne vožnje.

Mag. Igor Velov, direktor AVP, je ob koncu dodal, da bo Agencija za varnost prometa na podlagi ugotovitev raziskave predlagala konkretne ukrepe na področju zakonodajnih sprememb, cestne infrastrukture oziroma preventivnih in izobraževalnih aktivnosti.