Kazalci prometne varnosti v letu 2023 so obstali obrnjeni navzgor, a Avto-moto zveza Slovenije v svoji analizi ugotavlja, da s prometno varnostjo v lanskem letu vseeno ne smemo biti zadovoljni. Med udeleženci v cestnem prometu je še vedno precej takih, ki ne uporabljajo ustrezne zaščite; od 28 umrlih voznikov osebnih vozil jih na primer osem ob nesreči ni bilo pripetih z varnostnim pasom, od 17 umrlih potnikov v vozilih pa jih ni bilo pripetih sedem. Od devet umrlih kolesarjev jih sedem ni uporabljalo kolesarske čelade, od tega dva na električnem kolesu. Kljub temu, da so bili vsi starejši od 18 let in jih zakonodaja ne zavezuje k uporabi čelade, je tak rezultat nazoren pokazatelj ranljivosti kolesarjev.
Po podatkih policije je bilo lani 19.740 prometnih nesreč (v letu 2022 jih je bilo 18.669), med katerimi je bilo 75 nesreč s smrtnim izidom (79 v letu 2022), 776 s hudimi telesnimi poškodbami (leto poprej 816) in 5140 (lani 5053) z lažjimi telesnimi poškodbami. V preostalih 13.749 primerih je prišlo le do materialne škode.
Med 82 umrlimi tudi šest mladoletnikov
V prometnih nesrečah s smrtnim izidom je lani umrlo 45 povzročiteljev in 37 udeležencev. Slednji na nastanek ali preprečitev prometne nesreče (najpogosteje) ne morejo vplivati. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom (44) so povzročili vozniki osebnih vozil, na drugem mestu pa so kolesarji z osmimi povzročenimi nesrečami s smrtnim izidom. Med umrlimi je bilo tudi šest mladoletnih oseb, pri čemer sta bila dva kot voznika osebnega avtomobila tudi povzročitelja. V dveh primerih sta bila mladoletnika udeležena kot pešca (v enem primeru tudi kot povzročitelj), po enkrat pa kot potnik v vozilu in kot kolesar.
Več kot petina povzročiteljev alkoholiziranih
Med 75 povzročitelji nesreč s smrtnim izidom jih je 16 imelo v krvi višjo stopnjo alkohola od dovoljene, med njimi je bilo 10 voznikov osebnih avtomobilov, dva voznika motornega kolesa in dva kolesarja (eden je uporabljal električno kolo), ter po en voznik lahkega štirikolesnega vozila in voznik mopeda. Dodatno je imelo osem povzročiteljev v krvi manjšo vsebnost alkohola od dovoljene, od tega v enem primeru le malce pod dovoljeno mejo, v preostalih sedmih primerih pa je bila vsebnost precej nižja.
Varnost na cestah v naslednjih letih
Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 (ReNPVCP 2023–2030) je strateški dokument Vlade Republike Slovenije, ki obravnava prometno varnostno politiko v cestnem prometu za obdobje od 2023 do 2030. Nacionalni program podaja cilje za prednostna področja, ki jih je treba izvesti za učinkovitejše zagotavljanje varnosti cestnega prometa. Z ukrepi iz Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 pa naj bi dosegli, da na cestah leta 2030 ne bi umrlo več kot 50 ljudi in da se v prometnih nesrečah ne bi hudo poškodovalo več kot 400 ljudi.
