Več kot 100 udeležencev iz vse Slovenije so nagovorili direktorica Agencije za varnost prometa mag. Simona Felser, direktor Združenja za promet na Gospodarski zbornici Slovenije Robert Sever, predsednik odbora šol voženj in izobraževanja voznikov na Sekciji za promet pri Obrtni zbornici Slovenije mag. Igor Prah ter višji policijski inšpektor na Generalni policijski upravi Robert Vehovec.
Mag. Igor Prah, predsednik odbora šol voženj in izobraževanja voznikov na Sekciji za promet pri Obrtni zbornici Slovenije, je povedal: »Tudi na Sekciji za promet pri Obrtni zbornici Slovenije sodelujemo z Agencijo za varnost prometa in Policijo, z iskrenim namenom povečanja preventive in varnosti na avtocestah in ostalih cestah. Najpomembnejši so prav vozniki, čeprav na njih pogosto pozabimo. Na OZS skupaj z GZS in AVP že leto delamo na prenovi programa logistični (nekdanji prometni) tehnik. Problem pomanjkanja voznikov v Sloveniji in tudi drugod po svetu ni rešljiv samo s tujci. Čeprav ti predstavljajo največji delež voznikov, ne smemo pozabiti na domače voznike ter jim malo bolj prisluhniti – prevoznim podjetjem, lastnikom in nenazadnje voznikom, njihovim priporočilom in predlogom. Tovorna vozila v cestnem prometu, sploh logistika zadnje milje, bodo namreč po mojem mnenju, kljub asistenčnim sistemom, še dolgo potrebovala vas, voznike. Ne bi se rad peljal z avtobusom ali kot sovoznik v tovornjaku, ki me sam pelje.«
Robert Vehovec, višji policijski inšpektor na Generalni policijski upravi, je povedal, da so bili v letošnjem letu do 1. oktobra vozniki tovornih vozil udeleženi v 1.971 prometnih nesrečah, od katerih se jih je 16 končalo s smrtnim izidom, 50 s hudimi, 330 pa z lažjimi telesnimi poškodbami. Umrli so 4 vozniki tovornih vozil, 7 se jih je hudo, 104 pa lažje telesno poškodovalo. Med najpogostejšimi vzroki hudih in smrtnih prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki tovornih vozil in avtobusov, so v zadnjih petih letih neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil prednosti, premiki z vozilom in nepravilna stran/smer vožnje.
Boštjan Paušer, zunanji strokovni sodelavec AVP, je predstavil pripravo na vožnjo v zahtevnih zimskih razmerah. Sem spadajo asistenčni sistemi, ki so voznikom lahko v pomoč, predpisi glede zimske opreme, čiščenje ledu in snega z vozil ter, za voznike zelo neprijetna tematika, izločanje iz prometa v zimskih razmerah: »Upravljalec avtocest in hitrih cest lahko zaradi zimskih razmer omeji promet. Skupaj je parkirnih mest za izločanje na avtocestah in hitrih cestah v Sloveniji 7.200, od tega 5.658 na odstavnih pasovih in 1.542 na počivališčih oziroma mejnih prehodih. Če je cesta spolzka zaradi snega, ledu ali drugih razlogov, ter v primeru, če je zaradi vetra ali drugih okoliščin zmanjšana stabilnost vozila in ob zmanjšani vidljivosti, manjši od 50 metrov, morajo vozniki motornih vozil, ki prevažajo nevarno blago, vozniki motornih vozil, s katerimi se opravlja izredni prevoz, zmanjšati hitrost tako, da je izključeno vsako ogrožanje in na najbližjem parkirnem prostoru ustaviti. Izrecno je prepovedano prehitevanje izrednih prevozov, ki se opravljajo zaradi zagotavljanja prevoznosti cest (pluženje in posipanje).«
Zvonko Hribernik iz družbe DARS je predstavil analizo njihove letošnje zimske akcije iz 19.1.2024, ko je Slovenijo dosegla večja pošiljka snega in odziv Darsove zimske službe. DARS ima po vsej državi devet AC baz in sedem AC izpostav, ki so odgovorne za izvajanje zimske službe na svojem območju. V zadnji akciji je sodelovalo več kot 200 zaposlenih in 185 vozil, porabili pa so več kot 2.600 ton soli. Med predlogi za izboljšave je naslovil povečanje kapacitet izločitvenih točk in komunikacijo med operativci. Prav tako je opozoril na pravilno razporeditev teže tovora, prepoved vožnje tovornih vozil po prehitevalnem pasu in »pobege« iz izločitvenih kolon ter na obvezno uporabo zimskih pnevmatik. Voznike je pozval k strpnosti, da omogočijo vzdrževalcem nemoteno izvedbo del.
Matija Mavrič, Cestel, je v njihovi študiji zavornih pot pokazal pomembne rezultate, kako masa preobteženih tovornjakov vpliva na zavorno pot. Tudi za varnost ostalih udeležence v prometu je ob srečanju s polno naloženim tovornim vozilom bistveno zavedanje, da je pred nami več 10-tonska masa, ki se zaradi velike teže ne more tako hitro ustaviti, kar lahko vodi do hudih posledic. Pozval je k nujnemu izobraževanju odločevalcev in vseh udeležencev v prometu o tej problematiki.
Anže Globokar iz Inšpektorata RS za infrastrukturo je predstavil način izvajanja nadzora nad tovornimi vozili in avtobusi ter ugotovitve in novosti na tem področju. Pri nadzorih v cestnem prometu sodelujejo nadzorni organi FURS, Policija in IRSI, povezujejo pa se tudi z mednarodnimi organizacijami, kot so ELA, ROADPOL in CORTE, ter tujimi organi.
Poklicni vozniki so pogosto podvrženi visokim stopnjam stresa in utrujenosti, kar neposredno vpliva na njihovo pozornost in odzivnost. Podatki kažejo, da je utrujenost voznika eden ključnih dejavnikov, ki prispevajo k prometnim nesrečam, zato je izjemno pomembno spoštovanje obveznih počitkov in odmorov. Kaja Strniša, BRST Psihologija, je prikazala nekaj preprostih vaj sprostitvenih tehnik in obvladovanja stresa, ki voznikom lahko pomagajo ohraniti svežino in pozornost na dolgi poti, s tem pa izboljšajo počutje in varnost na cesti. Ob tej priložnosti so skupaj z AVP pripravili tudi posebno zgibanko Preveč stresa na cesti = nevarnost.
Dogodek je postavil v središče pozornosti specifična tveganja, s katerimi se vsakodnevno srečujejo poklicni vozniki, s ciljem okrepiti ozaveščenost o pomenu varnosti in preventive ter apeliral na voznike ter lastnike prevozniških podjetij, da investirajo v znanje in kompetence svojih zaposlenih in tako sodelujejo pri izboljšanju prometne varnosti. Glavno sporočilo je bilo, da so poklicni vozniki nepogrešljiv del prometne varnosti. Njihova strokovnost, natančnost in odgovornost so ključno orodje za naše varnejše ceste. Z doslednim izvajanjem predlaganih ukrepov lahko skupaj izboljšamo varnost na cestah ter zmanjšamo število nesreč in njihove posledice.